2. člen ZZZDR-UPB1

Izpodbijana sodba ni obremenjena z očitano absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč korektno povzelo vsebino izvedenih dokazov.

Vloga centrov za socialno delo v postopkih v zvezi z otrokom je večplastna: nastopajo kot svetovalni organ (praviloma pred sodnim postopkom, ko udeleženim osebam pomagajo pri sklenitvi ustreznega sporazuma), kot strokovni organ (poročilo in mnenje, ki ga od CSD pridobi sodišče, ima bistvene značilnosti izvedenskega dela), lahko sodelujejo v postopku kot stranka oziroma udeleženec ali pa po končanem sodnem postopku spremljajo in zagotavljajo izvrševanje izrečenih ukrepov (npr. otrokovih stikov pod nadzorom). Enako kot za druge državne organe in nosilce javnih pooblastil v dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom pomeni otrokova korist temeljno vodilo tudi za njihovo delo in odločanje. To lahko zagotovijo le z medsebojnim sodelovanjem in koordiniranim delom z drugimi organi, ki prav tako sodelujejo ali odločajo v postopkih v zvezi z otrokom. Da pa bo njihovo delo lahko usklajeno z delovanjem drugih organov, je treba centrom za socialno delo omogočiti, da v takšnih postopkih na ustrezen način sodelujejo. Udeležba v postopku jim mora biti zagotovljena vsaj v tolikšnem obsegu, kolikor se odločitev nanje nanaša. V nasprotnem primeru se ravnanje, ki naj bi bilo v korist otroka, lahko

Število osebnih služnosti je omejeno (228. člen SPZ), zato stranke ne morejo poljubno oblikovati novih osebnih služnosti, ki bi imele naravo stvarnih pravic.

Ob ugotovljenih okoliščinah, ko se je mladoletni sin pravdnih strank v vtoževanem obdobju preživljal v okviru družinske skupnosti, skupaj z obema staršema in v skupnem gospodinjstvu, saj do sklenitve Sporazuma ni bil dodeljen v varstvo in vzgojo nobenemu od staršev, tožnica do uveljavljanega verzijskega zahtevka ni upravičena.

Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da imajo po določbi prvega odstavka 247. člena SPZ pravico do uporabe stanovanja ne le imetnik služnosti stanovanja, ampak tudi člani njegove družine in pravilno zaključilo, da je skupnost toženca z A. A. šteti za družinsko skupnost. Višje sodišče se strinja, da ima toženec za bivanje v spornem stanovanju pravni naslov, ki ga izvaja kot član družine iz pravice služnostne upravičenke (svoje matere).

Tožnik je z izbrisom njegove matere iz RSP izgubil pravice, ki so mu pripadale iz ZSV kot družinskemu članu upravičenke iz 5. člena ZSV. Tožnik ne zahteva odškodnine za nepremoženjsko škodo (do katere tudi ni upravičen) iz razloga, ker trpi duševne bolečine zaradi izbrisa njegove matere iz RSP, nepremoženjsko škodo zahteva, ker je tožena stranka z izbrisom njegove matere iz RSP posegla v njegove pravice, ki so mu pripadale kot (takrat) mladoletnemu otroku.

Vloga centra za socialno delo v sodnem postopku je, da relativizira odvisnost sodbe o dejanskem stanju le od aktivnosti in navedb strank. To stori s posredovanjem mnenja glede otrokovih koristi, s katerim omogoči sodišču, da izve za dejanske okoliščine, ki bodo ne le usmerjale njegovo nadaljnjo procesno aktivnost, ampak tudi omogočile odločitev, ki bo v največjem interesu otroka. Iz navedenih razlogov ni mogoče slediti toženčevemu očitku o pristranosti centra za socialno delo, ki je v tem postopku podal mnenje glede otrokove koristi, pred tem pa je izvajal socialnovarstvene storitve oziroma aktivnosti za pomoč družini.

Zunajzakonska skupnost pred uveljavitvijo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnem redu, ki je veljal v letih 1958 do 1993, ko naj bi bila četrtotoženec in pokojna v izvenzakonski skupnosti, ni bila urejena, zato ni mogla obstajati in niso mogle nastati življenjske posledice, ki nastanejo za partnerje izvenzakonske skupnosti.

V obravnavanem primeru tožena stranka utemeljeno opozarja, da razen sklepa o izdani začasni odredbi, ni prejela niti tožbe, niti zahteve za izdajo začasne odredbe, zato se ni mogla opredeliti do navedb tožnika v zahtevi za izdajo začasne odredbe, niti se ne more (v pritožbenem postopku) argumentirano opredeliti do navedb sodišča v izpodbijanem sklepu. Kot izhaja iz sodnega spisa, sodišče prve stopnje pred izdajo začasne odredbe zahteve za izdajo začasne odredbe in tožbe ni vročalo toženi stranki, in tega ni storilo niti ob vročanju izpodbijanega sklepa. Z navedenim ravnanjem (opustitvijo) sodišča prve stopnje je bila zato po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka nedopustno prikrajšana za jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena URS.

Tožnika, ki je živel v zunajzakonski skupnosti in ki je imel s partnerko tudi skupnega otroka, ni mogoče šteti za družinskega člana pokojnega zavarovanca (očeta), ki bi ga bil slednji dolžan preživljati in bi ga tudi preživljal do svoje smrti (tožnika je bila dolžna preživljati njegova zunajzakonska partnerica). Iz tega razloga tožnik ob očetovi smrti ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, četudi je že pred smrtjo postal popolnoma nezmožen za delo.

Zakonska zveza je institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, zato izkazana nevzdržnost zakonske zveze za enega partnerja zadostuje za razvezo zakonske zveze.

Rejnik se v smislu določil ZSDP šteje za drugo osebo in ne za starša otroka, ki ga ima v reji. Če je do posamezne pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali pravice do družinskega prejemka upravičena tudi druga oseba, je v ZSDP to izrecno določeno v okviru ureditve posamezne od teh pravic. Dodatka za veliko družino druga oseba (rejnik) ne more uveljavljati, saj ta dodatek glede na izrecno zakonsko določilo pripada le enemu od staršev, če so starši in otroci državljani Republike Slovenije in imajo skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, oziroma enemu od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živi brez staršev. V ZZZDR rejniški družini ni priznan status družine v smislu 2. člena tega zakona.

Zaradi uveljavitve koristi otrok je zakonodajalec v številnih družinskih zadevah, v katerih so v ospredju koristi otrok, predpisal tesno sodelovanju med sedaj pristojnimi sodišči za urejanje te problematike s centri za socialno delo. Takšno sodelovanje je potrebno tudi tedaj, če stranka zahteva, naj se zaradi spremenjenih razmer izda nova odločba o stikih z otrokom.

Poročilo CDS, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki organ kot socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.

Protipravno je vsako tisto ravnanje, ki ni v skladu s pravnimi prepisi, civilizacijskimi normami, dostojnostjo, primernostjo, lepim vedenjem, z navadami preudarnega in dostojnega človeka. Starši so dolžni v okviru roditeljske pravice skrbeti za otroka, za njegovo življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi. Skrb staršev je še intenzivnejša, če gre za duševno prizadetega otroka (v konkretnem primeru avtističnega otroka). Zagotavljanje otrokove koristi je temeljno vodilo za ravnanje in postopanje, ki zadeva otroka, in velja tako za starše kot tudi za vse javne organe. Po oceni pritožbenega sodišča so starši in sestra duševno prizadetega otroka ravnali pravilno, ko so potem, ko so pri njem zaznali spremembe vedenja in nenavadno obnašanje, regairali tako, da so o svojih domnevah obvestili vodjo otrokove skupine v zavodu in policijo. Nič protipravnega tudi niso storili s tem, ko so se obrnili na Svetovalni center za otroke in mladostnike na Gotski 18 v Ljubljani. Ker je ugotovljeno, da toženci drugim nepooblaščenim osebam svojih sumov niso raznašali, njihovo ravnanje po oceni pritožbenega sodišča ni protipravno,

1. Tožena stranka je gradila svoj nasprotni tožbeni zahtevek, ne le z nasprotno tožbo, marveč tudi s kasnejšimi vlogami, izključno na dejanski podlagi izvenzakonske skupnosti med pravdnima strankama. Sodišče prve stopnje je mimo te dejanske podlage štelo, da je sporno stanovanje skupno premoženje pravdnih strank, ker je bil med njima sklenjen ustni dogovor o skupnem vlaganju. Takšno ravnanje predstavlja prekoračitev tožbenega zahtevka in s tem bistveno kršitev procesnih določb absolutne narave, ki jo tožeča stranka izrecno uveljavlja. 2. - odstop od načela pravne celovitosti skupnega premoženja, ki ga v konkretnem primeru utemeljuje izjemna situacija - vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja...

Kadar gre za skupno življenje partnerjev v družinski skupnosti z otroki, je potrebno reševati vprašanja preživljanja slednjih sproti sporazumno ali s pomočjo organa za socialno delo ali s tožbo za plačilo preživnine vnaprej, ne more pa eden izmed partnerjev zahtevati od drugega povračilo izdatkov za preživljanje otrok v preteklem obdobju.