53. člen ZDLov-1

Predlog se zavrne.

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Za škodo, ki jo povzroči divjad iz 38. člena ZDLov-1 v lovišču ali v lovišču s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec ne glede na krivdo (objektivna odgovornost - drugi odstavek 54. člena ZDLov-1). Za škodo, ki pa je nastala na nelovnih površinah iz 10. člena tega zakona od divjadi ali zaradi lova, je odgovoren upravljavec, če je nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija (4. odstavek 54. člena ZDLov-1). Upravljavec lovišča se odškodninske odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da je oškodovanec na primeren način kot dober gospodar izvedel vse potrebne ukrepe, da bi škodo preprečil oziroma, če škode ni bilo mogoče preprečiti na ta način, da je zahteval izvedbo ustreznih ukrepov (npr. postavljanje ograje, ulov ipd). Izven teh okvirjev pa upravljavec lovišča ne odgovarja za škodo, ki jo povzročijo prosto živeče živali, saj so tveganja srečanja s tako živaljo v naravnem okolju in morebitne škode, ki jo povzročijo, običajna tveganja, povezana z gibanjem v takem okolju.

Po presoji pritožbenega sodišča nikakor ni pretirana zahteva, da je kmet (v primeru, da mu lovska družina zaradi zaščite njegovih obdelovalnih površin dostavi električnega pastirja brez stebričkov in izolatorjev) dolžan kot dober gospodar za obvarovanje svojih obdelovalnih površin pred škodo, namestiti električnega pastirja na lesene stebričke, ki jih izdela sam (tudi izvedenec je takšno namestitev ocenil kot ustrezno).

Na podlagi določila 53. člena ZDLov-1 mora lovska družina izvajati ukrepe za preprečevanje škode po divjadi, med katere spada tudi pobuda za postavitev prometnega znaka, ki opozarja na nevarnost prehoda divjadi. Enotno stališče sodne prakse v Sloveniji je, da lovska organizacija odgovarja samo v primeru, če ne poskrbi za postavitev prometnega znaka na delu cestišča, kjer ima divjad reden oziroma stalen prehod preko ceste. Posamičen prehod divjadi preko ceste pa lovski družini ne narekuje postavitve prometnega znaka, ti se postavljajo tam, kjer nevarnost dejansko obstaja, sicer bi bil njihov učinek v praksi razvrednoten.

Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prostoživečih sesalcev in ptic, kot jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) ter v tem okviru pravnega standarda skrbnosti dobrega gospodarja v smislu določbe prvega odstavka 92. člena ZON.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, predvsem glede na ugotovitev, da druga toženka ni storila ničesar, kar bi preprečilo prehod divjadi čez javno cesto, kljub dejstvu, da je na obravnavanem odseku šlo za stalne ali pogoste prehode divjadi čez cesto, sta nižji sodišči pravilno zaključili, da je druga toženka kot upravljalka lovišča, na območju katerega je prišlo do prometne nesreče, zaradi opustitve vsakršnih ukrepov za preprečitev škode od divjadi na javni cesti (6. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1) prvi tožnici odgovorna za nastalo škodo (četrti odstavek 54. člena ZDLov-1 in prvi odstavek 131. člena OZ v zvezi z 51. členom ZDLov-1).

Oseba, ki ji divjad povzroči škodo, mora ravnati kot dober gospodar in na primeren način narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

Po določbi četrtega odstavka 54. člena Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1) je za škodo od divjadi na javnih cestah (delovna površina – 10. člen ZDLov-1) uzakonjena krivdna odgovornost upravljalca lovišča.