35. člen ZDSS-1

Tožnik je 8. 2. 2024 podal predlog za obnovo postopka, ki ga je predsednik senata, ker pravdno dejanje ni bilo opravljeno po pooblaščencu, ki je odvetnik (niti tožnik nima pravniškega državnega izpita - četrti odstavek 86. člena ZPP), z izpodbijanim sklepom z dne 21. 2. 2024 pravilno zavrgel. Obvezno odvetniško zastopanje (ali po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, ki je zaposlen za zastopanje svojih članov in ima pravniški državni izpit - 35. člen ZDSS-1) je v tretjem odstavku 86. člena ZPP predpisano za vsa izredna pravna sredstva, vključno z obnovo postopka. Takšna je na podlagi navedene določbe ZPP ustaljena (in obsežna) praksa vseh višjih sodišč. Tožnik s pritožbenimi navedbami razlogom za zavrženje predloga za obnovo postopka niti ne oporeka. Ker je bil predlog zavržen, je njegova vsebinska presoja utemeljeno izostala. Glede na navedeno so nebistvene njegove pritožbene navedbe glede upoštevanja prilog.

Tožnica je revizijo vložila po pooblaščenki s pravniškim državnim izpitom, ki ni odvetnica niti ni predložila dokazila, da je predstavnica sindikata, pri katerem je zaposlena za zastopanje njegovih članov. Tako ni izkazano, da gre za pooblaščenko v smislu 35. člena ZDSS-1, niti ni izkazano, da bi bila revizija vložena v skladu z določbami 86. člena ZPP.

V postopku obnove postopka, ki je izredno pravno sredstvo, je potrebno upoštevati določbo iz 3. odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik in 35. člen ZDSS-1, ki določa, da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški državni izpit.. V tem individualnem delovnem sporu tožnika zastopa pooblaščenec, ki je opravil pravniški državni izpit, ni pa izkazal, da bi bil odvetnik oziroma pooblaščenec, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev. Ker vložnik vloge ni imel postulacijske sposobnosti določene v 3. odstavku 86. člena ZPP oziroma 35. členu ZDSS-1, je potrebno izredno pravno sredstvo zavreči kot nedovoljeno, kot to določa 1. odstavek 91. člena ZPP.

Za vložitev revizije po sindikalnem zastopniku mora le ta dokazati, da je pri sindikatu zaposlen za zastopanje njegovih članov.

Tožnik je revizijo vložil po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali njegov zakoniti zastopnik in tudi ni pooblaščenec – predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Takšna revizija je po drugem odstavku 374. člena ZPP nedovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.

Glede na 19. člen ZDSS-1 se pri pooblaščencih za zastopanje v kolektivnih delovnih sporih uporablja ZPP, ki v 86. členu glede postopka z izrednimi pravnimi sredstvi predpisuje opravljanje dejanj po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma določa izjemo le za stranko, ki ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik pravniški državni izpit.

Za postopek v kolektivnih delovnih sporih ni določena izjema, da lahko udeležence v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopa diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki je pri udeležencu zaposlen za zastopanje udeleženca oziroma njegovih članov.

Tožnik je vložil revizijo po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali njegov zakoniti zastopnik in tudi ni pooblaščenec - predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Takšna revizija je nedovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.

Tožnik je vložil revizijo vložil po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali zakoniti zastopnik tožnika, prav tako pa tudi ni predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev. Takšna revizija ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.

Izpolnitev pogojev za revizijo po 35. členu ZDSS-1 pomeni, da gre za revizijo po pooblaščencu, ki mora izkazati pravniški državni izpit in dodatno tudi dejstvo, da je predstavnik sindikata ali združenja delodajalcev, ki je zaposlen pri sindikatu ali združenju delodajalcev za zastopanje članov teh organizacij. Ne zadošča že pogodba o delu ali mandatna pogodba pooblaščenca s sindikatom (primerjaj s prej veljavno ureditvijo po 16. členu ZDSS), temveč pogodba o zaposlitvi (za določen ali nedoločen, polni ali krajši delovni čas).

Čeprav je tožnik tožbeni zahtevek glede razporeditve v I. kategorijo invalidnosti modificiral glede datuma razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti in je sodišče prve stopnje tako postavljenemu tožbenemu zahtevku ugodilo, v sporu ni uspel. Ker je sodišče presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe toženca in ugotovilo, da je ta pravilna, saj do dokončnosti izpodbijane odločbe pri tožniku ni ugotovilo drugačnega stanja kot pred tem toženec in tudi ne nepravilnosti v materialnem ali procesnem smislu, ni podlage, da bi tožencu naložilo plačilo stroškov. Odločitev sodišča o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti temelji na dejanskem stanju iz obdobja po dokončni odločbi toženca, česar nobena od strank ne izpodbija, zato je pravilna tudi odločitve sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.