37. člen ZDSS-1

Tožeča stranka, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo, ker mu delodajalec ni izplačal nobene plače, niti ničesar drugega in je skladno z določbo 112. člena ZDR podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi napačno navedbo tožene stranke lahko popravila vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo (37. člen ZDSS-1). Zato tožbe zaradi navedene pomanjkljivosti ni mogoče zavreči.

Po določbi 37. člena ZDSS-1 lahko delavec do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo spremeni navedbo tožene stranke, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko. V tem individualnem delovnem sporu je tožnik kot toženo stranko navedel določeno ministrstvo, namesto pravilno Republika Slovenija. Navedeno napačno označbo pa bi lahko tožnik, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, popravil vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo. Zaradi navedenega tožnikove tožbe ni mogoče zavreči, ampak je treba uporabiti določbo 37. člena ZDSS-1 in določbo 19. člena ZDSS-1, ki določa, da se v postopku pri delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Ker ZDSS-1 navedeno vprašanje ureja drugače, je potrebno uporabiti določbe ZDSS-1.

V primeru spremembe navedbe tožene stranke po določbi 37. člena ZDSS-1 (zaradi očitne pomote) ne gre za umik tožbe zoper prvotno navedeno toženo stranko, temveč za posebne vrste procesno nasledstvo. Smisel spremembe navedbe tožene stranke je v tem, da učinki vložene tožbe ostanejo v veljavi. Zakon v taki situaciji šteje, da gre ves čas za isto stranko, zato sodišče prve stopnje glede prvotno tožene stranke sploh ne bi smelo odločati.

Vse od vložitve tožbe dalje ni dvoma (tudi za toženo stranko ne), kdo je tožena stranka in zoper koga je tožba vložena. Članica univerze z nazivom Univerza ..., Fakulteta ..., v tem postopku nikoli ni nastopala. Dejansko je spor ves čas tekel med pravima pravdnima strankama.

V primeru spremembe navedbe tožene stranke po določbi 37. člena ZDSS-1 (zaradi očitne pomote), ne gre za umik tožbe zoper prvotno navedeno toženo stranko, temveč za posebne vrste procesno nasledstvo. Če bi veljala tožba za umaknjeno, bi odpadli njeni učinki, smisel spremembe navedbe tožene stranke pa je ravno v tem, da učinki vložene tožbe ostanejo v veljavi.