Zakon o prekrških zoper javni red in mir (uradno prečiščeno besedilo) (ZJRM-UPB1)

Po tem zakonu se kaznujejo kot prekrški zoper javni red in mir dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v zakonu, na nedovoljen način motita mir ali delo občanov, povzroča nemir, nerazpoloženje, vznemirjenost občanov ali javno zgražanje, ovira izvrševanje pravic in dolžnosti občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij, ovira izvršitev zakonitih ukrepov državnih organov in uradnih oseb, ali s katerimi se omalovažujejo taki ukrepi, ogroža splošno varnost ljudi in premoženja, žali javna morala, ovira vzgojo otrok in mladine, žalijo državni organi in organizacije, kvari zunanji izgled kraja ali kako drugače rušita družbena disciplina, javna morala in mir ljudi v organizirani družbeni skupnosti.

Prepovedana so dejanja, ki ljudi občutno vznemirjajo ali motijo pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku.

Kdor uporablja naprave, s katerimi se dela hrup ali drugače moti okolica, mora take motnje kar najbolj omejiti. Za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ lahko omeji ali prepove uporabo naprav iz prejšnjega odstavka v bližini zdravstvenih, šolskih, vzgojnoizobraževalnih in podobnih organizacij, stanovanjskih sosesk ter poslovnih prostorov organov in organizacij, če uporaba teh naprav moti njihovo delo ali če to posebej narekujeta varnost prometa ali koristi turizma. Zoper tako odločbo je dovoljena pritožba v osmih dneh. (Opomba: razveljavitev, kolikor se določba nanaša na kršitve javnega reda in miru s hrupom – 30. člen ZVPH, glej tudi ZPDF)

Poslovodja ali druga odgovorna oseba v družbenem gostinskem obratu ter samostojni gostinec ali oseba, ki ji je zaupano vodenje gostišča samostojnega gostinca, morajo ukreniti vse potrebno za vzdrževanje reda in miru v gostinskih prostorih in naznaniti policijski postaji ali drugemu organu službe javne varnosti vsako kršitev javnega reda in miru v teh prostorih.

Organizacije in občani, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, počitniški domovi in druge posebne gostinske enote organizacij združenega dela in državnih organov, smejo točiti alkoholne pijače samo v poslovnem času, ki ga določi občinska skupščina. Pri ureditvi tega vprašanja mora občinska skupščina upoštevati stanje javnega reda in miru na svojem območju.

Organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti ter civilne-pravne osebe lahko nabirajo prostovoljne prispevke pri občanih in organizacijah na območju občine, če imajo za to dovoljenje. Dovoljenje se lahko izda tudi občanu, ki ima zaradi elementarne ali druge hude nesreče veliko škodo in to predlaga krajevna skupnost. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ, če je zadostno izkazano, da se bodo zbrani prispevki uporabili za splošno koristen namen, ki ga organizacija lahko uresniči v mejah svoje dejavnosti, ali za namen, ki ga je izkazal občan. (Opomba: glej tudi ZPDF) Pristojni organ določi v dovoljenju način nabiranja prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja. Organizator javne prireditve, ki je bila po predpisih priglašena ali zanjo izdano dovoljenje, ni dolžan imeti dovoljenja predpisanega v prvem odstavku tega člena, če pobira namesto vstopnine prostovoljne prispevke. Pogoji za nabiranje prispevkov v verske namene so urejeni s posebnim zakonom.

Prepovedano je pisati ali risati po fasadah zgradb, ograjah in na drugem javnosti dostopnem kraju nespodobne ali neprimerne napise, izreke, gesla, risbe in podobno, kar žali javno moralo ali narodno ali politično zavest občanov. Lastnik, najemnik ali oseba, ki je v poslovni stavbi ali stanovanjski hiši v družbeni lastnini, odgovorna za red in čistočo, mora skrbeti, da se odstranijo z zidov in ograj prepovedani napisi iz prejšnjega odstavka. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo skrbeti, da so hišne table in drugi napisi na zgradbi čisti in da ne kvarijo podobe kraja oziroma okolice.

Zastave družbenopolitičnih skupnosti, narodnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev, ki se izobešajo, ne smejo biti raztrgane, zamazane ali sicer neprimerne. Zastave je treba odstraniti, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Hkrati je treba odstraniti tudi morebitne transparente in druge priložnostne oznake. Zastave tujih držav se smejo izobesiti samo z dovoljenjem za notranje zadeve pristojnega upravnega organa občine ali na splošen poziv. (Opomba: glej tudi ZPDF)

Mladoletniki ne smejo obiskovati nočnih lokalov. Mladoletniki, ki še niso dopolnili 15 let, ne smejo obiskovati prireditev, ki so javno razglašene kot mladini neprimerne.

Z zaporom do 60 dni se kaznuje za prekršek: 1. kdor se na javnem kraju ali na prostoru, kjer vzdržuje red in mir organizacija združenega dela oziroma druga organizacija ali državni organ, pretepa ali sodeluje v pretepu ali vede na posebno drzen, surov, nesramen ali žaljiv način; 2. kdor izreka ali razširja vznemirljive vesti ali trditve, ki žalijo narodno ali politično zavest občanov ali lahko izzovejo vznemirjenost občanov ali njihovo nerazpoloženje nasproti državnim organom in njihovim zakonitim ukrepom, ali s katerimi se lahko ogrozita javni red in mir ali ovira ali preprečiti izvršitev ukrepov državnih organov; 3. kdor na javnem kraju z govorom, pisanjem, z nošenjem raznih znakov, emblemov ali na drug način sramoti družbenopolitično ureditev Jugoslavije oziroma izziva ali žali moralna, narodnostna ali patriotična čustva občanov (Opomba: uporaba v skladu s 1. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije); 4. kdor se klati, potepa ali berači; 5. kdor sodeluje, dovoljuje ali podpira vdajanje prostituciji; 6. (črtana). Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 2. in 5. točke prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 600.000 tolarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo do 60.000 tolarjev.

Z denarno kaznijo do 120.000 tolarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek: 1. kdor se prepira, vpije ali kako drugače nespodobno vede na javnem kraju ali prostoru, kjer vzdržuje red organizacija združenega dela, druga organizacija ali državni organ; 2. kdor se nedostojno vede proti uradni osebi pri uradnem poslovanju, ali zaradi uradnega poslovanja ali ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa uradne osebe; 3. kdor je na javnem kraju pijan in vznemirja ljudi, ovira promet ali krši javno moralo; 4. kdor občutno moti okolico s hrupom, ropotom ali z razgrajanjem; kdor na nedovoljen način občutno moti mir ali ogroža varnost kakšne osebe v zasebnem prostoru ali kdor kakorkoli moti nočni mir in počitek; (Opomba: glej tudi 30. člen ZVPH) 5. kdor brez potrebe strelja ali strelja tako, da ogroža ljudi in premoženje; 6. (prenehal veljati); 7. (prenehal veljati); 8. kdor lovi ali pobija ptice pevke in druge za kmetijstvo in gozdarstvo koristne živali, pobira njihova jajca, odnaša ali razdira njihova gnezda ali legla; 9. kdor igra z namenom, da si pridobi materialno korist, hazardne ali druge podobne igre; kdor podpira ali dovoljuje taka dejanja; 10. kdor v nasprotju z omejitvijo oziroma prepovedjo po drugem odstavku 3. člena tega zakona uporablja zvočnike, radijske aparate, gramofone, glasbila ali druge podobne naprave; 11. (prenehal veljati); 12. kdor poškoduje napis ali oznako državnega organa, organizacije združenega dela ali druge organizacija ali kdor raztrga, zamaže ali na drug način poškoduje ali odstrani javno nabit oglas državnega organa, organizacije združenega dela ali druge organizacije v času, ko ima oglas svoj pomen; 13. (prenehal veljati); 14. kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali na drugem javnosti dostopnem mestu nespodobne ali neprimerne napise, izreke, gesla, risbe in podobno, kar žali javno moralo ali narodno ali politično zavest občanov; 15. kdor krši odredbo ali odločbo pristojnega državnega organa, s katero je prepovedan dostop ali zadrževanje na določenem kraju; 16. (prenehal veljati). Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 4., 6., 7., 8., 10., 13. in 16. točke prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo do 600.000 tolarjev. Enako se kaznuje pravna oseba, ki podpira in dovoljuje dejanja iz 9. točke prvega odstavka tega člena. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo do 60.000 tolarjev.

Z denarno kaznijo do 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek: 1. kdor postavi pred zgradbo ali pred ograjo ali na zgradbo ali na ograjo kakšen predmet, ali vrže ali izlije na cesto karkoli, kar bi lahko poškodovalo ljudi ali jim prizadejalo kakšno drugo škodo; 2. kdor v nasprotju s prvim odstavkom 3. člena tega zakona uporablja naprave, s katerim se dela hrup; 3. lastnik, najemnik ali oseba, ki je v poslovni stavbi oziroma stanovanjski hiši v družbeni lastnini odgovorna za red in čistočo, če ne skrbi za čistočo hišnih tabel ali drugih napisov na zgradbi, ali če ne poskrbi za to, da se odstranijo z zidov ali ograj nespodobni ali neprimerni napisi, izreki, gesla, risbe in podobno, kar žali javno moralo ali narodno ali politično zavest občanov; 4. (prenehal veljati); 5. kdor nabira prostovoljne prispevke brez dovoljenja, ali se ne drži omejitev in pogojev, ki so določeni v odločbi, v kateri je dovoljeno nabiranje prispevkov; 6. odgovorna oseba v lokalu ali na prireditvi, ki pusti mladoletniku, da v nasprotju z 9. členom tega zakona obišče lokal ali prireditev. Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo do 360.000 tolarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo do 60.000 tolarjev.

Če stori mladoletnik prekršek po tem zakonu, se kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik z denarno kaznijo do 60.000 tolarjev, če je storjen prekršek posledica njihove opuščene dolžne skrbi za mladoletnika.

Za prekršek iz 1., 2., 3. in 5. točke 10. člena, 5., 9. in 10. točke 11. člena ter za prekršek iz 5. točke 12. člena se lahko izreče poleg kazni tudi varnostni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni za prekršek, pridobljeni s prekrškom ali so nastali s prekrškom. Pooblaščene uradne osebe službe javne varnosti (Opomba: policisti*) smejo storilcu prekrška zaseči predmete iz prejšnjega odstavka. (*glej zakon o spremembah zakona o notranjih zadevah, Uradni list RS, št. 4/92).

Kršitev dolžnosti iz 4. člena tega zakona je prekršek in se zanj kaznuje gostinska organizacija ali druga organizacija, ki opravlja gostinsko dejavnost, z denarno kaznijo do 300.000 tolarjev, samostojni gostinec z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev, odgovorna oseba organizacije ali oseba, ki ji je zaupano vodstvo gostišča samostojnega gostinca pa z denarno kaznijo do 60.000 tolarjev.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan) Zakon o prekrških zoper javni red in mir – ZJRM (Uradni list SRS, št. 16/74) vsebuje naslednjo končno določbo:

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list RS, št. 38-194/59 in Uradni list SRS, št. 40-239/71). Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Zakon o spremembah zakona o prekrških zoper javni red in mir – ZJRM-A (Uradni list SRS, št. 42/86) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Zakon o spremembah zakona o prekrških zoper javni red in mir – ZJRM-B (Uradni list RS, št. 69/2003) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.