Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA)

Ta zakon določa ukrepe in načine omejevanja porabe alkohola ter ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola.

Alkoholna pijača je po tem zakonu vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola, žgana pijača pa je tista alkoholna pijača, ki vsebuje več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola. Živila, ki vsebujejo alkohol, so tista živila, ki so v predpakirani obliki ponujena potrošniku in vsebujejo več kot 0,5 odstotkov alkohola na maso živila. Prodaja alkoholnih pijač po tem zakonu obsega vsako ponudbo za nakup ali kakršnokoli drugo obliko neposredne ponudbe alkoholnih pijač proti plačilu. Ponudba alkoholnih pijač po tem zakonu obsega vsako ponudbo za pokušino ali kakršnokoli drugo obliko neposredne ponudbe alkoholnih pijač brez plačila. Očitni znaki opitosti od alkohola so splošno prepoznavni znaki, ki se izražajo bodisi v splošnem videzu, vedenju, hoji, načinu govora in motnjah ravnotežja, ki jih prepozna tudi nestrokovnjak. V zakonu uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Med ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola se štejejo:

-        spremljanje porabe alkohola in obsega škodljivih posledic rabe alkohola za zdravje;

-        informiranje, izobraževanje in osveščanje javnosti in posameznih skupin prebivalstva o škodljivih posledicah rabe alkohola;

-        usklajevanje aktivnosti za čim zgodnejše prepoznavanje oseb, ki imajo težave z alkoholom in njihovo vključevanje v preventivne programe;

-        usklajevanje, spremljanje in vrednotenje preventivnih programov za posamezne skupine prebivalstva;

-        priprava in izvajanje programov za spodbujanje zdravega življenjskega sloga med različnimi starostnimi in družbenimi skupinami prebivalstva ter njihovo vrednotenje;

-        strokovno svetovanje in podpora institucijam, združenjem, nevladnim organizacijam, lokalnim skupnostim in posameznikom pri izvajanju preventivnih programov in pri reševanju problemov, povezanih z rabo alkohola.

Ministrstvo, pristojno za zdravje, v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, institucijami, strokovnjaki in nevladnimi organizacijami pripravi dveletne programe omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola (v nadaljnjem besedilu: programi), ki vključujejo ukrepe iz prejšnjega člena. Programe iz prejšnjega odstavka na predlog ministrstva, pristojnega za zdravje, sprejme Vlada Republike Slovenije.

Za uresničevanje celovite družbene skrbi za varovanje zdravja prebivalcev pred škodljivimi posledicami rabe alkohola skrbi Svet za zdravje pri Vladi Republike Slovenije, ki ima na tem področju naslednje naloge:

-        spremlja škodljive posledice rabe alkohola na zdravje in predlaga ukrepe, ki zahtevajo medresorsko reševanje,

-        spremlja izvajanje programov iz prejšnjega člena,

-        spremlja ponudbo in prodajo alkoholnih pijač in predlaga ukrepe za preprečevanje nezakonite ponudbe in prodaje alkoholnih pijač,

-        druge naloge v zvezi z zmanjšanjem rabe in preprečevanjem škodljivih posledic rabe alkohola.

Živila, ki vsebujejo alkohol, morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke. Opozorilo iz prejšnjega odstavka mora biti natiskano s tiskanimi črkami, ki so jasno vidne, čitljive in se razločno barvno razlikujejo od podlage.

Prepovedana je prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let. Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola. Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, iz avtomatskih samopostrežnih naprav.

Prodajalec oziroma ponudnik sme od vsake osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka prejšnjega člena, zahtevati, da predhodno izkaže svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb. Če oseba to odkloni, se ji ne sme prodati oziroma ponuditi alkoholne pijače.

Alkoholne pijače je prepovedano prodati oziroma ponuditi osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let. V gostinskih obratih in drugih oblikah ponudbe končnemu potrošniku v skladu s predpisi, ki urejajo gostinstvo (v nadaljnjem besedilu: gostinski obrati), je prepovedano prodati oziroma ponuditi alkoholne pijače osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola.

Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač med 21. uro in 7. uro naslednjega dne, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa, določenega v skladu z zakonom. Ne glede na prejšnji odstavek je prepovedana prodaja žganih pijač v gostinskih obratih od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldan. Prepoved prodaje vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom.

Prepoved prodaje alkoholnih pijač in časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač morata biti objavljeni na vidnem mestu v vseh prostorih, kjer se alkoholne pijače prodajajo, in za katere veljajo prepovedi iz prvega in drugega odstavka 7. člena, 9. in 10. člena tega zakona.

Prepovedana je prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač:

-        v objektih in na pripadajočih zemljiščih, ki so neposredno namenjena za njihovo redno rabo (v nadaljnjem besedilu: pripadajoča zemljišča), kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost,

-        v objektih in na pripadajočih zemljiščih kjer poteka javna prireditev, ki se organizira skladno s predpisi, ki urejajo javna zbiranja (v nadaljnjem besedilu: javna prireditev), v času javne prireditve, če organizator javne prireditve (v nadaljnjem besedilu: organizator) nima dovoljenja iz 12.b člena tega zakona,

-        med delovnim časom na delovnem mestu. V športnih objektih in na pripadajočih zemljiščih (športni kompleks) je eno uro pred začetkom in med javno športno prireditvijo prepovedana prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač, ki vsebujejo več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola. Zaradi varovanja reda, javnega reda, varnosti premoženja ali ljudi se lahko organizator odloči, da eno uro pred začetkom in med javno športno prireditvijo ne bo prodajal oziroma ponujal alkoholnih pijač, če gre za javno športno prireditev s srednjo ali visoko stopnjo tveganja, za katero je moč pričakovati hujše kršitve reda, javnega reda ali ogrožanje varnosti ljudi ali premoženja s strani udeležencev javne športne prireditve. V primeru javne športne prireditve z visoko stopnjo tveganja, za katero mora organizator pridobiti dovoljenje, lahko pristojni organ kot dodatni ukrep za večjo varnost ljudi in premoženja ter za vzdrževanje reda organizatorju določi prepoved prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač iz prejšnjega odstavka. Pristojni organ lahko določi prepoved prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač na prireditvi, na kateri policija po uradni dolžnosti vzdržuje javni red ali kadar so izpolnjeni pogoji za pomoč policije pri vzdrževanju reda ali preprečevanju ogrožanja javnega reda na prireditvi na podlagi zakona, ki ureja javna zbiranja. Ukrep predlaga policija na podlagi ocene ogroženosti, ki jo za prireditev izdela skladno s predpisi, ki urejajo javna zbiranja. Organizator, ki se je sam odločil, da na javni športni prireditvi s srednjo in visoko stopnjo tveganja, za katero mora pridobiti dovoljenje, ne bo prodajal oziroma ponujal alkoholnih pijač, mora o tem obvestiti pristojni organ ob predložitvi vloge za izdajo dovoljenja. Prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač iz drugega odstavka tega člena je dovoljena le v odprti papirnati, plastični in pločevinasti embalaži za enkratno uporabo. Organizator mora v primeru javne športne prireditve, za katero je skladno s predpisi, ki urejajo javna zbiranja, potrebno dovoljenje pristojnega organa, v športnem objektu in na pripadajočih zemljiščih določiti in vidno označiti prostore in površine, kjer je dovoljena prodaja oziroma ponudba in uživanje alkoholnih pijač iz drugega odstavka tega člena. Organizator mora zagotoviti nadzor nad vnosom alkoholnih pijač v prostore in na površine, kjer uživanje ni dovoljeno. V prostorih oziroma na površinah iz prejšnjega odstavka mora biti na vidnem mestu razstavljeno eno od naslednjih opozoril: »Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!« ali »Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!«. Obliko in površino opozorila iz prejšnjega stavka določi minister, pristojen za zdravje.

Prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač lahko v objektu in na pripadajočih zemljiščih, kjer poteka javna prireditev, zagotavlja samo organizator. Če organizator ni registriran za opravljanje gostinske dejavnosti, lahko prodajo oziroma ponudbo na javni prireditvi na podlagi pogodbe z organizatorjem v njegovem imenu in za njegov račun zagotovi druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja gostinsko dejavnost. Pogodba med organizatorjem in osebo iz prejšnjega odstavka lahko vsebuje tudi posebne pogoje ali omejitve prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač, ki jih bo oseba iz prejšnjega odstavka izpolnjevala pri prodaji oziroma ponudbi alkoholnih pijač.

Za prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač na javnih prireditvah mora organizator pridobiti dovoljenje, ki ga izda upravna enota. Dovoljenje se izda organizatorju, ki zaprosi za izdajo. V času trajanja odvzema dovoljenja organizator ne more zaprositi za izdajo novega dovoljenja. Vlogo za pridobitev dovoljenja vloži organizator pri upravni enoti. Vloga vsebuje naziv pravne osebe oziroma osebno ime fizične osebe, EMŠO fizične osebe, sedež in poslovni naslov ali naslov stalnega prebivališča fizične osebe, odgovorno osebo pravne osebe, kontaktne podatke in podatek o najvišjem številu udeležencev javne prireditve oziroma javnih prireditev, ki jih bo organiziral v času veljavnosti dovoljenja.

Dovoljenje se izda za čas 12 mesecev. Dovoljenje ni prenosljivo. Dovoljenje mora biti v objektu ali na pripadajočih zemljiščih, kjer poteka prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač, vidno razstavljeno. Dovoljenje je na posebnem obrazcu označeno z identifikacijsko številko, datumom veljavnosti in datumom izteka veljavnosti, nazivom pravne osebe oziroma osebnim imenom fizične osebe oziroma organizatorja in podatkom o najvišjem številu udeležencev javne prireditve oziroma javnih prireditev, ki jih bo organiziral v času veljavnosti dovoljenja. Poseben obrazec iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje.

Za dovoljenje za prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač na javnih prireditvah, vodenje upravnega postopka za izdajo dovoljenja ter vodenje registra dovoljenj se organizatorju zaračuna pristojbina. Minister, pristojen za zdravje, določi višino pristojbine glede na število udeležencev javne prireditve. Organizator plača pristojbino glede na najvišje število udeležencev javne prireditve oziroma javnih prireditev, ki jih bo organiziral v času veljavnosti dovoljenja. Prihodki od pristojbin so prihodek državnega proračuna. Prihodki od pristojbin se namenjajo tudi za izvajanje programov iz 4. člena tega zakona v sorazmerju s predvidenim obsegom potreb državnega proračuna in prihodkov iz naslova pristojbin.

Upravna enota organizatorju dovoljenje odvzame:

-        za tri mesece, če je organizator javne športne prireditve ali druga oseba iz prvega odstavka 12.a člena tega zakona pravnomočno kaznovan zaradi kršitve določb drugega ali petega odstavka 12. člena tega zakona;

-        za šest mesecev, če se na javni prireditvi alkoholne pijače oglašujejo v nasprotju s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili;

-        za šest mesecev, če je organizator javne prireditve ali druga oseba iz prvega odstavka 12.a člena tega zakona pravnomočno kaznovan zaradi kršitve določb prvega ali drugega odstavka 7. člena tega zakona. Nadzorni organi iz tega zakona upravnim enotam po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka posredujejo podatke o kršitelju in kršitvi.

Upravne enote vodijo register dovoljenj (v nadaljnjem besedilu: register), v katerem se za namene izdaje dovoljenj in izvajanja nadzora iz 15. člena tega zakona zbirajo in obdelujejo podatki o:

-        organizatorju (naziv pravne osebe oziroma osebno ime fizične osebe, EMŠO fizične osebe, sedež in poslovni naslov ali naslov stalnega prebivališča fizične osebe, odgovorna oseba pravne osebe, kontaktni podatki),

-        identifikacijski številki dovoljenja,

-        najvišjem številu udeležencev javne prireditve oziroma javnih prireditev, ki jih bo organiziral v času veljavnosti dovoljenja,

-        datumu izdaje in datumu izteka veljavnosti dovoljenja,

-        odvzemu dovoljenja in času trajanja odvzema. Spremembo podatkov iz prve alineje prejšnjega odstavka organizatorji sporočijo upravni enoti v 15 dneh od nastanka spremembe. Sprememba se vpiše v register dovoljenj. Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje in uporabo podatkov iz registra se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom drugače določeno. Dostop do registra in podatkov iz registra imajo vsi nadzorni organi po tem zakonu. Način vodenja registra podrobneje predpiše minister, pristojen za zdravje.

Prodajalci alkoholnih pijač morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače.

Za izvajanje programov iz 4. člena tega zakona se sredstva zagotavljajo v državnem proračunu. Njihova višina se določa z letnim proračunom v sorazmerju s predvidenim obsegom potreb in prihodkov iz naslova trošarin za alkohol in alkoholne pijače.

Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravljajo Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Policija in Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport. Nadzor iz prejšnjega odstavka vključuje tudi nadzor nad prikrito prodajo in ponudbo alkoholnih pijač. Prikrita prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač po tem zakonu je način prodaje ali ponudbe alkoholnih pijač, ko se prodajo oziroma ponudbo alkoholne pijače poskuša prikriti z mešanjem alkoholnih z brezalkoholnimi ali drugimi pijačami oziroma napitki. Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije opravlja nadzor nad:

-        označevanjem živil, ki vsebujejo alkohol (6. člen);

-        prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, v gostinskih obratih osebam, mlajšim od 18 let (prvi odstavek 7. člena);

-        prodajo žganih pijač, ki vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom, v gostinskih obratih od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldan (drugi odstavek 10. člena);

-        objavo prepovedi prodaje alkoholnih pijač in časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač v gostinskih obratih (11. člen);

-        prepovedjo prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač v stavbah in na pripadajočih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost (prva alinea 12. člena);

-        prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač na javnih prireditvah (druga alineja prvega odstavka 12. člena);

-        razstavitvijo opozoril o škodljivosti uživanja oziroma pitja alkohola (šesti odstavek 12. člena);

-        razstavitvijo dovoljenja za prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač (tretji odstavek 12.c člena);

-        ponudbo brezalkoholnih pijač v gostinskih obratih glede cene (13. člen). Inšpektorat Republike Slovenije za delo opravlja nadzor nad:

-        prepovedjo prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač med delovnim časom na delovnem mestu (tretja alinea 12. člena). Tržni inšpektorat opravlja nadzor nad:

-        prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, v prodajalnah osebam, mlajšim od 18 let (prvi odstavek 7. člena);

-        prodajo alkoholnih pijač v prodajalnah osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola (drugi odstavek 7. člena);

-        prodajo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, iz avtomatskih samopostrežnih naprav (tretji odstavek 7. člena);

-        prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač v prodajalnah osebam, za katere se upravičeno domneva, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let (prvi odstavek 9. člena);

-        prepovedjo prodaje alkoholnih pijač v prodajalnah med 21. uro in 7. uro naslednjega dne (prvi odstavek 10. člena);

-        objavo prepovedi prodaje alkoholnih pijač in časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač v prodajalnah (11. člen);

-        prodajalci oziroma ponudniki alkoholnih pijač na javnih prireditvah (12.a člen). Policija opravlja nadzor nad:

-        prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, v gostinskih obratih osebam, mlajšim od 18 let (prvi odstavek 7. člena);

-        prodajo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola (drugi odstavek 7. člena);

-        prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam, za katere se upravičeno domneva, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let (prvi odstavek 9. člena);

-        prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam, za katere se upravičeno domneva, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola (drugi odstavek 9. člena);

-        embalažo za prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač (četrti odstavek 12. člena);

-        določitvijo in označitvijo prostorov v objektu in na pripadajočih površinah, kjer je dovoljeno uživanje alkoholnih pijač, in nad njihovim vnosom v prostore v objektu in na pripadajoče površine, kjer uživanje ni dovoljeno (peti odstavek 12. člena). Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport opravlja nadzor nad:

-        prepovedjo prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač, ki vsebujejo več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola v športnih objektih in pripadajočih zemljiščih eno uro pred začetkom in med javno športno prireditvijo (drugi odstavek 12. člena). Pravne in fizične osebe, ki prodajajo in ponujajo alkoholne pijače, morajo dati pristojnemu inšpektorju brezplačno na razpolago vzorec pijače, napitka oziroma živila za preverjanje oziroma laboratorijsko preskušanje. Če se z laboratorijskim preskušanjem ugotovi, da odvzeti vzorec v postopku opravljanja nadzora ni v skladu z določbami tega zakona, stroške laboratorijskega preskušanja plača pravna ali fizična oseba, pri kateri je bil odvzet vzorec. Pristojni inšpektor lahko pri opravljanju nadzora nad prepovedjo prodaje in ponudbe alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, v gostinskih obratih ali prodajalnah iz prvega odstavka 7. člena tega zakona, sodeluje z osebo, mlajšo od 18 let. Za sodelovanje mladoletne osebe je treba pridobiti predhodno pisno soglasje njenih staršev oziroma skrbnikov.

Z globo od 4.000 do 33.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:

1.ki izdeluje ali prodaja živila, ki vsebujejo alkohol, v nasprotju s 6. členom tega zakona;

2.ki prodaja ali ponuja alkoholne pijače ali pijače, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let (prvi odstavek 7. člena);

3.ki prodaja alkoholne pijače osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola (drugi odstavek 7. člena);

4.ki prodaja alkoholne pijače ali pijače, ki so jim dodane alkoholne pijače, iz avtomatskih samopostrežnih naprav (tretji odstavek 7. člena);

5.ki prodaja ali ponuja alkoholne pijače v nasprotju z 9. členom tega zakona;

6.ki prodaja alkoholne pijače v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena tega zakona;

7.ki prodaja žgane pijače v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena tega zakona;

8.ki nima na vidnem mestu objavljene prepovedi v skladu z 11. členom tega zakona;

9.ki prodaja ali ponuja alkoholne pijače v nasprotju z 12. členom in prvim odstavkom 12.a člena tega zakona;

10.ki prodaja alkoholne pijače v nasprotju s 13. členom tega zakona. Z globo od 1.600 do 8.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 800 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Kdor omogoči osebi, mlajši od 18 let, pitje alkoholne pijače na javnem mestu ali ji ponudi alkohol na javnem mestu, da bi ga pila, ali ji kako drugače omogoči, da pije alkoholno pijačo na javnem mestu, se za prekršek kaznuje z globo 250 eurov. Za prekršek iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona se poleg globe izreče tudi varstveni ukrep obveznega odvzema avtomatske samopostrežne naprave. Zakon o omejevanju porabe alkohola – ZOPA (Uradni list RS, št. 15/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Natis podatkov in opozorila na embalaži iz prvega odstavka 6. člena tega zakona morajo proizvajalci in prodajalci živil, ki vsebujejo alkohol, zagotoviti v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Pravne osebe in posamezniki, ki prodajajo alkoholne pijače, morajo svoje delovanje uskladiti s prvim odstavkom 10. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati tretji odstavek 9. člena in 16. točka 11. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90, 4/92, 67/94 in 98/99) in 48. člen ter šesta alinea prvega odstavka 62. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) v delu, ki se nanaša na točenje alkoholnih pijač.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu RS.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe alkohola – ZOPA-A (Uradni list RS, št. 27/17) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: 5. člen Minister, pristojen za zdravje, določi obliko in površino opozorila iz šestega odstavka 12. člena zakona v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, določi obrazec vloge za pridobitev dovoljenja iz tretjega odstavka 12.b člena, poseben obrazec iz četrtega odstavka 12.c člena, višino pristojbine iz 12.č člena in način vodenja registra iz 12.e člena zakona najkasneje v sedmih mesecih od uveljavitve tega zakona. Upravne enote vzpostavijo register iz 12.e člena zakona v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona. Upravne enote pričnejo z izdajo dovoljenj z dnem vzpostavitve registra. 6. člen Organizatorji lahko od uveljavitve tega zakona do vzpostavitve registra oziroma izdanega dovoljenja na javnih prireditvah v skladu z določbami 12. in 12.a člena zakona prodajajo oziroma ponujajo alkoholne pijače ne da bi jim bilo izdano dovoljenje. Na javnih športnih prireditvah lahko organizatorji prodajajo oziroma ponujajo alkoholne pijače po 30 dneh od uveljavitve tega zakona. 7. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.