11. člen ZJRM-UPB1
Z denarno kaznijo do 120.000 tolarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek: 1. kdor se prepira, vpije ali kako drugače nespodobno vede na javnem kraju ali prostoru, kjer vzdržuje red organizacija združenega dela, druga organizacija ali državni organ; 2. kdor se nedostojno vede proti uradni osebi pri uradnem poslovanju, ali zaradi uradnega poslovanja ali ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa uradne osebe; 3. kdor je na javnem kraju pijan in vznemirja ljudi, ovira promet ali krši javno moralo; 4. kdor občutno moti okolico s hrupom, ropotom ali z razgrajanjem; kdor na nedovoljen način občutno moti mir ali ogroža varnost kakšne osebe v zasebnem prostoru ali kdor kakorkoli moti nočni mir in počitek; (Opomba: glej tudi 30. člen ZVPH) 5. kdor brez potrebe strelja ali strelja tako, da ogroža ljudi in premoženje; 6. (prenehal veljati); 7. (prenehal veljati); 8. kdor lovi ali pobija ptice pevke in druge za kmetijstvo in gozdarstvo koristne živali, pobira njihova jajca, odnaša ali razdira njihova gnezda ali legla; 9. kdor igra z namenom, da si pridobi materialno korist, hazardne ali druge podobne igre; kdor podpira ali dovoljuje taka dejanja; 10. kdor v nasprotju z omejitvijo oziroma prepovedjo po drugem odstavku 3. člena tega zakona uporablja zvočnike, radijske aparate, gramofone, glasbila ali druge podobne naprave; 11. (prenehal veljati); 12. kdor poškoduje napis ali oznako državnega organa, organizacije združenega dela ali druge organizacija ali kdor raztrga, zamaže ali na drug način poškoduje ali odstrani javno nabit oglas državnega organa, organizacije združenega dela ali druge organizacije v času, ko ima oglas svoj pomen; 13. (prenehal veljati); 14. kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali na drugem javnosti dostopnem mestu nespodobne ali neprimerne napise, izreke, gesla, risbe in podobno, kar žali javno moralo ali narodno ali politično zavest občanov; 15. kdor krši odredbo ali odločbo pristojnega državnega organa, s katero je prepovedan dostop ali zadrževanje na določenem kraju; 16. (prenehal veljati). Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 4., 6., 7., 8., 10., 13. in 16. točke prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo do 600.000 tolarjev. Enako se kaznuje pravna oseba, ki podpira in dovoljuje dejanja iz 9. točke prvega odstavka tega člena. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo do 60.000 tolarjev.
- VDSS sodba in sklep Pdp 626/2008Višje delovno in socialno sodišče · 2009
Za presojo zakonitosti sklepa o disciplinski odgovornosti ni bistvena ugotovitev, da tožnik z očitanim ravnanjem ni storil prekrška ali kaznivega dejanja, saj sta disciplinski in kazenski postopek ločena. Iz tega razloga oprostilna odločba ne more vplivati na odločitev delodajalca, da ima očitano ravnanje znake kaznivega dejanja in da je podana disciplinska odgovornost delavca.
- VSC sodba PRp 165/2008Višje sodišče v Celju · 2008
Za prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM je značilno, da je intenziteta nesprejemljivega vedenja v javnosti večja in meri že na takšno ravnanje, ki meji ali celo vključuje kakšno obliko fizičnega nasilja, zaradi česar je prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM strožje sankcioniran kot prekršek po čl. 11/I-1 ZJRM. V konkretnem primeru pa takšne intenzitete ni zaznati in ravnanja obdolžencev ni mogoče šteti za vedenje na posebno drzen način, zaradi česar je pravilneje kvalificirati njuno ravnanje kot nespodobno vedenje na javnem kraju. Način vedenja obdolžencev do sprevodnika, ki je opravljal svoje delo, družbeno ni sprejemljiv in predstavlja nespodobno vedenje, saj sta obdolženca pri sprevodniku povzročila vznemirjenje in občutek ogroženosti, prav tako sta z izrečenimi besedami škodovala njegovemu ugledu, kar nedvomno predstavlja nespodobno vedenje na javnem kraju.
- VSC sodba PRp 301/2008Višje sodišče v Celju · 2008
Opis dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu je bil povzet le delno in čeprav se vsebinsko in smiselno ne povezuje z njim, je sodišče uporabilo pravno označbo iz 2. tč. 1. odst. 11. čl. ZJRM, čeprav bi dejanje lahko predstavljalo prekršek po 6. odst. 138. čl. ZVCP, obd. pa je bil tudi izdan plačilni nalog za prekršek po 4. odst. 122. čl. ZVCP-1. Za prekršek po d. tč. 4. odst. 130. čl. ZVCP-1 ni mogoče izreči 18 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila ob obrazložitvi, da so bile stranske sankcije izrečene na spodnji meji predpisanih.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 5. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba in sklep Pdp 626/2008Višje delovno in socialno sodišče · 26. 5. 2009
Za presojo zakonitosti sklepa o disciplinski odgovornosti ni bistvena ugotovitev, da tožnik z očitanim ravnanjem ni storil prekrška ali kaznivega dejanja, saj sta disciplinski in kazenski postopek ločena. Iz tega razloga oprostilna odločba ne more vplivati na odločitev delodajalca, da ima očitano ravnanje znake kaznivega dejanja in da je podana disciplinska odgovornost delavca.
- VSC sodba PRp 165/2008Višje sodišče v Celju · 21. 11. 2008
Za prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM je značilno, da je intenziteta nesprejemljivega vedenja v javnosti večja in meri že na takšno ravnanje, ki meji ali celo vključuje kakšno obliko fizičnega nasilja, zaradi česar je prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM strožje sankcioniran kot prekršek po čl. 11/I-1 ZJRM. V konkretnem primeru pa takšne intenzitete ni zaznati in ravnanja obdolžencev ni mogoče šteti za vedenje na posebno drzen način, zaradi česar je pravilneje kvalificirati njuno ravnanje kot nespodobno vedenje na javnem kraju. Način vedenja obdolžencev do sprevodnika, ki je opravljal svoje delo, družbeno ni sprejemljiv in predstavlja nespodobno vedenje, saj sta obdolženca pri sprevodniku povzročila vznemirjenje in občutek ogroženosti, prav tako sta z izrečenimi besedami škodovala njegovemu ugledu, kar nedvomno predstavlja nespodobno vedenje na javnem kraju.
- VSC sodba PRp 301/2008Višje sodišče v Celju · 6. 6. 2008
Opis dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu je bil povzet le delno in čeprav se vsebinsko in smiselno ne povezuje z njim, je sodišče uporabilo pravno označbo iz 2. tč. 1. odst. 11. čl. ZJRM, čeprav bi dejanje lahko predstavljalo prekršek po 6. odst. 138. čl. ZVCP, obd. pa je bil tudi izdan plačilni nalog za prekršek po 4. odst. 122. čl. ZVCP-1. Za prekršek po d. tč. 4. odst. 130. čl. ZVCP-1 ni mogoče izreči 18 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila ob obrazložitvi, da so bile stranske sankcije izrečene na spodnji meji predpisanih.
- VSC sodba PRp 610/2007Višje sodišče v Celju · 3. 12. 2007
Postopek o prekršku in kazenski postopek hkrati ne smeta teči.
- VSRS Sodba IV Ips 40/2006Vrhovno sodišče RS · 5. 4. 2007
Določbe 1. člena ZJRM, da mora dejanje, ki naj pomeni prekršek zoper javni red in mir, povzročiti katero od posledic, kakršne so splošno predvidene v tej določbi, ne gre razlagati tako, da mora posledica (nemir, nerazpoloženje) vedno nastati pri širšem krogu ljudi, temveč lahko glede na njeno naravo zadošča, da nastane le pri posamezniku, to je oškodovancu.
- VSM sklep PRp 207/2007Višje sodišče v Mariboru · 23. 3. 2007
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom mld. za prekršek, po 1. točki prvega odstavka 11. člena ZJRM izreklo vzgojni ukrep - ukor in v skladu s prvim odstavkom 186. člena ZP-1 sodišče v tem primeru s sklepom o prekršku navede samo, katero sankcijo mladoletniku izreče, ne izreče pa, da je mladoletnik odgovoren za prekršek, glede katerega je bil uveden postopek, v obrazložitvi sklepa pa opiše dejanje in navede okoliščine, ki opravičujejo izrečeno sankcijo pa tudi obrazložitev takšnega sklepa mora vsebovati dokazno oceno, česar pa izpodbijani sklep ne vsebuje.
- VSC sodba PRp 365/2006Višje sodišče v Celju · 26. 1. 2007
Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.
- VSL sklep PRp 255/2006Višje sodišče v Ljubljani · 22. 2. 2006
V naslednjih odstavkih 223. člena ZP-1 je zakonodajalec določil, kako se do uskladitve predpisov iz 1. odstavka 223. člena uporabljajo sankcije iz teh predpisov. Iz tega dela je razvidno, da je zakonodajalec predvidel, da bo uskladitev opravljena le v zvezi z določbami o sankcijah in da dejstvo neusklajenosti ne pomeni, da materialni predpis ne velja. V konkretnem primeru je bilo ravnanje, kot se očita mladoletni Š. Š., določeno kot prekršek preden je bilo storjeno (storjeno pa je bilo 1. 12. 2005, torej kar dva meseca pred potekom roka za uskladitev ZJRM z določbami ZP-1). Po mnenju pritožbenega sodišča je izpolnjen tudi drugi pogoj iz 1. odstavka 2. člena ZP-1, da je bila za dejanje predpisana tudi sankcija za prekršek, saj gre za prekršek iz 11. člena ZJRM, pri katerem sta bili alternativno predpisani denarna kazen in kazen zapora ter 2. odstavek 223. člena ZP-1 rešuje to situacijo z navedbo, da se do uskladitve predpisov iz 1. odstavka 223. člena ZP-1 uporabljajo sankcije iz teh predpisov in predpisane denarne kazni veljajo kot predpisane globe.