iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o prekrških zoper javni red in mir (uradno prečiščeno besedilo) · ZJRM-UPB1 · ne velja od 21. 7. 2006

11. člen ZJRM-UPB1

Sodna praksa: 8 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 5. 2009Vse odločbe ↓
  • VDSS sodba in sklep Pdp 626/2008Višje delovno in socialno sodišče · 2009

    Za presojo zakonitosti sklepa o disciplinski odgovornosti ni bistvena ugotovitev, da tožnik z očitanim ravnanjem ni storil prekrška ali kaznivega dejanja, saj sta disciplinski in kazenski postopek ločena. Iz tega razloga oprostilna odločba ne more vplivati na odločitev delodajalca, da ima očitano ravnanje znake kaznivega dejanja in da je podana disciplinska odgovornost delavca.

  • VSC sodba PRp 165/2008Višje sodišče v Celju · 2008

    Za prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM je značilno, da je intenziteta nesprejemljivega vedenja v javnosti večja in meri že na takšno ravnanje, ki meji ali celo vključuje kakšno obliko fizičnega nasilja, zaradi česar je prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM strožje sankcioniran kot prekršek po čl. 11/I-1 ZJRM. V konkretnem primeru pa takšne intenzitete ni zaznati in ravnanja obdolžencev ni mogoče šteti za vedenje na posebno drzen način, zaradi česar je pravilneje kvalificirati njuno ravnanje kot nespodobno vedenje na javnem kraju. Način vedenja obdolžencev do sprevodnika, ki je opravljal svoje delo, družbeno ni sprejemljiv in predstavlja nespodobno vedenje, saj sta obdolženca pri sprevodniku povzročila vznemirjenje in občutek ogroženosti, prav tako sta z izrečenimi besedami škodovala njegovemu ugledu, kar nedvomno predstavlja nespodobno vedenje na javnem kraju.

  • VSC sodba PRp 301/2008Višje sodišče v Celju · 2008

    Opis dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu je bil povzet le delno in čeprav se vsebinsko in smiselno ne povezuje z njim, je sodišče uporabilo pravno označbo iz 2. tč. 1. odst. 11. čl. ZJRM, čeprav bi dejanje lahko predstavljalo prekršek po 6. odst. 138. čl. ZVCP, obd. pa je bil tudi izdan plačilni nalog za prekršek po 4. odst. 122. čl. ZVCP-1. Za prekršek po d. tč. 4. odst. 130. čl. ZVCP-1 ni mogoče izreči 18 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila ob obrazložitvi, da so bile stranske sankcije izrečene na spodnji meji predpisanih.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 12. 11. 2003
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

8 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 5. 2009
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–8 od 8
  • VDSS sodba in sklep Pdp 626/2008
    Višje delovno in socialno sodišče · 26. 5. 2009

    Za presojo zakonitosti sklepa o disciplinski odgovornosti ni bistvena ugotovitev, da tožnik z očitanim ravnanjem ni storil prekrška ali kaznivega dejanja, saj sta disciplinski in kazenski postopek ločena. Iz tega razloga oprostilna odločba ne more vplivati na odločitev delodajalca, da ima očitano ravnanje znake kaznivega dejanja in da je podana disciplinska odgovornost delavca.

  • VSC sodba PRp 165/2008
    Višje sodišče v Celju · 21. 11. 2008

    Za prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM je značilno, da je intenziteta nesprejemljivega vedenja v javnosti večja in meri že na takšno ravnanje, ki meji ali celo vključuje kakšno obliko fizičnega nasilja, zaradi česar je prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM strožje sankcioniran kot prekršek po čl. 11/I-1 ZJRM. V konkretnem primeru pa takšne intenzitete ni zaznati in ravnanja obdolžencev ni mogoče šteti za vedenje na posebno drzen način, zaradi česar je pravilneje kvalificirati njuno ravnanje kot nespodobno vedenje na javnem kraju. Način vedenja obdolžencev do sprevodnika, ki je opravljal svoje delo, družbeno ni sprejemljiv in predstavlja nespodobno vedenje, saj sta obdolženca pri sprevodniku povzročila vznemirjenje in občutek ogroženosti, prav tako sta z izrečenimi besedami škodovala njegovemu ugledu, kar nedvomno predstavlja nespodobno vedenje na javnem kraju.

  • VSC sodba PRp 301/2008
    Višje sodišče v Celju · 6. 6. 2008

    Opis dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu je bil povzet le delno in čeprav se vsebinsko in smiselno ne povezuje z njim, je sodišče uporabilo pravno označbo iz 2. tč. 1. odst. 11. čl. ZJRM, čeprav bi dejanje lahko predstavljalo prekršek po 6. odst. 138. čl. ZVCP, obd. pa je bil tudi izdan plačilni nalog za prekršek po 4. odst. 122. čl. ZVCP-1. Za prekršek po d. tč. 4. odst. 130. čl. ZVCP-1 ni mogoče izreči 18 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila ob obrazložitvi, da so bile stranske sankcije izrečene na spodnji meji predpisanih.

  • VSC sodba PRp 610/2007
    Višje sodišče v Celju · 3. 12. 2007

    Postopek o prekršku in kazenski postopek hkrati ne smeta teči.

  • VSRS Sodba IV Ips 40/2006
    Vrhovno sodišče RS · 5. 4. 2007

    Določbe 1. člena ZJRM, da mora dejanje, ki naj pomeni prekršek zoper javni red in mir, povzročiti katero od posledic, kakršne so splošno predvidene v tej določbi, ne gre razlagati tako, da mora posledica (nemir, nerazpoloženje) vedno nastati pri širšem krogu ljudi, temveč lahko glede na njeno naravo zadošča, da nastane le pri posamezniku, to je oškodovancu.

  • VSM sklep PRp 207/2007
    Višje sodišče v Mariboru · 23. 3. 2007

    Kljub temu, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom mld. za prekršek, po 1. točki prvega odstavka 11. člena ZJRM izreklo vzgojni ukrep - ukor in v skladu s prvim odstavkom 186. člena ZP-1 sodišče v tem primeru s sklepom o prekršku navede samo, katero sankcijo mladoletniku izreče, ne izreče pa, da je mladoletnik odgovoren za prekršek, glede katerega je bil uveden postopek, v obrazložitvi sklepa pa opiše dejanje in navede okoliščine, ki opravičujejo izrečeno sankcijo pa tudi obrazložitev takšnega sklepa mora vsebovati dokazno oceno, česar pa izpodbijani sklep ne vsebuje.

  • VSC sodba PRp 365/2006
    Višje sodišče v Celju · 26. 1. 2007

    Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.

  • VSL sklep PRp 255/2006
    Višje sodišče v Ljubljani · 22. 2. 2006

    V naslednjih odstavkih 223. člena ZP-1 je zakonodajalec določil, kako se do uskladitve predpisov iz 1. odstavka 223. člena uporabljajo sankcije iz teh predpisov. Iz tega dela je razvidno, da je zakonodajalec predvidel, da bo uskladitev opravljena le v zvezi z določbami o sankcijah in da dejstvo neusklajenosti ne pomeni, da materialni predpis ne velja. V konkretnem primeru je bilo ravnanje, kot se očita mladoletni Š. Š., določeno kot prekršek preden je bilo storjeno (storjeno pa je bilo 1. 12. 2005, torej kar dva meseca pred potekom roka za uskladitev ZJRM z določbami ZP-1). Po mnenju pritožbenega sodišča je izpolnjen tudi drugi pogoj iz 1. odstavka 2. člena ZP-1, da je bila za dejanje predpisana tudi sankcija za prekršek, saj gre za prekršek iz 11. člena ZJRM, pri katerem sta bili alternativno predpisani denarna kazen in kazen zapora ter 2. odstavek 223. člena ZP-1 rešuje to situacijo z navedbo, da se do uskladitve predpisov iz 1. odstavka 223. člena ZP-1 uporabljajo sankcije iz teh predpisov in predpisane denarne kazni veljajo kot predpisane globe.