10. člen ZJRM-UPB1
Z zaporom do 60 dni se kaznuje za prekršek: 1. kdor se na javnem kraju ali na prostoru, kjer vzdržuje red in mir organizacija združenega dela oziroma druga organizacija ali državni organ, pretepa ali sodeluje v pretepu ali vede na posebno drzen, surov, nesramen ali žaljiv način; 2. kdor izreka ali razširja vznemirljive vesti ali trditve, ki žalijo narodno ali politično zavest občanov ali lahko izzovejo vznemirjenost občanov ali njihovo nerazpoloženje nasproti državnim organom in njihovim zakonitim ukrepom, ali s katerimi se lahko ogrozita javni red in mir ali ovira ali preprečiti izvršitev ukrepov državnih organov; 3. kdor na javnem kraju z govorom, pisanjem, z nošenjem raznih znakov, emblemov ali na drug način sramoti družbenopolitično ureditev Jugoslavije oziroma izziva ali žali moralna, narodnostna ali patriotična čustva občanov (Opomba: uporaba v skladu s 1. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije); 4. kdor se klati, potepa ali berači; 5. kdor sodeluje, dovoljuje ali podpira vdajanje prostituciji; 6. (črtana). Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 2. in 5. točke prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 600.000 tolarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo do 60.000 tolarjev.
- VSC sodba PRp 165/2008Višje sodišče v Celju · 2008
Za prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM je značilno, da je intenziteta nesprejemljivega vedenja v javnosti večja in meri že na takšno ravnanje, ki meji ali celo vključuje kakšno obliko fizičnega nasilja, zaradi česar je prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM strožje sankcioniran kot prekršek po čl. 11/I-1 ZJRM. V konkretnem primeru pa takšne intenzitete ni zaznati in ravnanja obdolžencev ni mogoče šteti za vedenje na posebno drzen način, zaradi česar je pravilneje kvalificirati njuno ravnanje kot nespodobno vedenje na javnem kraju. Način vedenja obdolžencev do sprevodnika, ki je opravljal svoje delo, družbeno ni sprejemljiv in predstavlja nespodobno vedenje, saj sta obdolženca pri sprevodniku povzročila vznemirjenje in občutek ogroženosti, prav tako sta z izrečenimi besedami škodovala njegovemu ugledu, kar nedvomno predstavlja nespodobno vedenje na javnem kraju.
- VSL sodba PRp 417/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2006
Tako se glede prekrškov iz 10. člena ZJRM po 7. 2. 2006 ne more več izreči kazen zapora glede na določili tretjega in četrtega odstavka 223. člena ZP-1, vendar pa je treba v takem primeru, upoštevaje določbo četrtega odstavka 223. člena ZP-1, in odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z izrekanjem kazni zapora, uporabiti določbo zakona iz drugega odstavka 215. člena ZP-1 in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. S potekom roka za uskladitev ZJRM z določbami ZP-1 je namreč nastopila tudi za te prekrške situacija, kot je bila predvidena za vse ostale prekrške določene s predpisi, katerih možnost izrekanja zaporne kazni ni bila podaljšana do uskladitve teh predpisov oziroma najdalj tri leta po uveljavitvi ZP-1, to je do 7. 2. 2006. Do predpisane sankcije za prekrške iz 10. člena ZJRM je tako mogoče priti le s prevedbo, tako da je 60 dni zapora enačiti s 600.000,00 tolarji, ker pa se po drugem odstavku 17. člena ZP-1 z zakonom lahko predpiše globa za posameznika le v razponu od 10.000,00 do 300.000,00 tolarjev, velja tudi za prekrške iz 10. člena ZJRM, da je predpisana globa v teh okvirih, kot jih navaja splošna določba ZP-1. Z razlago prehodnih določb 223. člena ZP-1 so tako za vse pr
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 11. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC sodba PRp 165/2008Višje sodišče v Celju · 21. 11. 2008
Za prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM je značilno, da je intenziteta nesprejemljivega vedenja v javnosti večja in meri že na takšno ravnanje, ki meji ali celo vključuje kakšno obliko fizičnega nasilja, zaradi česar je prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM strožje sankcioniran kot prekršek po čl. 11/I-1 ZJRM. V konkretnem primeru pa takšne intenzitete ni zaznati in ravnanja obdolžencev ni mogoče šteti za vedenje na posebno drzen način, zaradi česar je pravilneje kvalificirati njuno ravnanje kot nespodobno vedenje na javnem kraju. Način vedenja obdolžencev do sprevodnika, ki je opravljal svoje delo, družbeno ni sprejemljiv in predstavlja nespodobno vedenje, saj sta obdolženca pri sprevodniku povzročila vznemirjenje in občutek ogroženosti, prav tako sta z izrečenimi besedami škodovala njegovemu ugledu, kar nedvomno predstavlja nespodobno vedenje na javnem kraju.
- VSL sodba PRp 417/2006Višje sodišče v Ljubljani · 24. 3. 2006
Tako se glede prekrškov iz 10. člena ZJRM po 7. 2. 2006 ne more več izreči kazen zapora glede na določili tretjega in četrtega odstavka 223. člena ZP-1, vendar pa je treba v takem primeru, upoštevaje določbo četrtega odstavka 223. člena ZP-1, in odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z izrekanjem kazni zapora, uporabiti določbo zakona iz drugega odstavka 215. člena ZP-1 in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. S potekom roka za uskladitev ZJRM z določbami ZP-1 je namreč nastopila tudi za te prekrške situacija, kot je bila predvidena za vse ostale prekrške določene s predpisi, katerih možnost izrekanja zaporne kazni ni bila podaljšana do uskladitve teh predpisov oziroma najdalj tri leta po uveljavitvi ZP-1, to je do 7. 2. 2006. Do predpisane sankcije za prekrške iz 10. člena ZJRM je tako mogoče priti le s prevedbo, tako da je 60 dni zapora enačiti s 600.000,00 tolarji, ker pa se po drugem odstavku 17. člena ZP-1 z zakonom lahko predpiše globa za posameznika le v razponu od 10.000,00 do 300.000,00 tolarjev, velja tudi za prekrške iz 10. člena ZJRM, da je predpisana globa v teh okvirih, kot jih navaja splošna določba ZP-1. Z razlago prehodnih določb 223. člena ZP-1 so tako za vse pr