175. člen SZ-1

Iz besedila 175. a člena SZ-1 pa ne izhaja zahteva po zakonitosti bivanja v hišniškem stanovanju v smislu obstoja veljavnih civilnopravnih naslovov. Po besedilu zakona so namreč upravičenci do ugodnosti iz 175. a člena SZ-1 tisti imetniki pravice začasne uporabe oziroma stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih, ki spadajo v eno od kategorij, opredeljenih v štirih alinejah navedene zakonske določbe, pri čemer za vse velja pogoj, da so v hišniškem stanovanju bivali ob uveljavitvi SZ in v stanovanju še prebivajo. Upoštevaje, da položaj imetnikov pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja pred novelo SZ-1B sploh ni bil urejen, podlage za pogoj zakonitosti bivanja v smislu obstoja veljavnih civilnopravnih naslovov ni mogoče najti niti v drugih določbah SZ-1 ali pred tem SZ. Imetnik pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja po drugi alineji 175. a člena SZ-1 izpolnjuje pogoje za pridobitev zahtevanega nadomestila, če je v času vložitve zahteve v pravnem položaju, ki ga ureja 175. a člen SZ-1. Pravico do nadomestila sicer pridobi šele s pravnomočnostjo odločbe o priznanju pravice, vendar potek oziroma trajanje postopka ne sme vplivati na njegov pravni položaj. V besed

Ker je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče glede pravne narave odločb o izvzetju iz nacionalizacije v denacionalizacijskih postopkih, vprašanja, ki jih revident postavlja, glede na okoliščine obravnavanega primera niso pomembna pravna vprašanja po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Stanovanja, ki so bila ob nacionalizaciji izvzeta iz nacionalizacije, niso bila nacionalizirana. Zato je trditev tožnika, da uveljavlja zahtevek glede stanovanja, ki je bilo podržavljeno, brez podlage. Posledično niso izpolnjeni pogoji za dodelitev nepovratnih in kreditnih sredstev najemnikom denacionaliziranih stanovanj.

Z izpodbijano odločbo je upravni organ tožnici upravičenja iz 173. člena SZ-1 odrekel z razlogom, ker stanovanje, v zvezi s katerim je ta upravičenja uveljavljala, ni bilo podržavljeno in na njem tožeči stranki ni bila podeljena stanovanjska pravica. Upravni organ je nadalje ugotavljal okoliščini, ki sta relevantni dejstvi po 175. členu SZ-1 (podržavljenje stanovanja in imetništvo stanovanjske pravice), čeprav se na to določbo ni izrecno skliceval.

Pridobitev stanovanjske pravice za nedoločen čas na hišniškem stanovanju je pogoj za uporabo določb 173. in 175. člena SZ-1.

Revizija je dovoljena zaradi višine sredstev, do katerih bi bil revident upravičen. Upravičenka do sredstev po četrtem odstavku 173. člena ZS-1 je oseba, ki je nekdanji imetnik stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju. Revident ni izkazal, da bi bil nekdanji imetnik stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju, saj je imel stanovanjsko pogodbo ves čas sklenjeno le za čas opravljanja hišniške službe, torej za določen čas, za stanovanjsko pravico pa je značilno, da jo je imetnik dobil za nedoločen čas. Na drugačno odločitev ne more vplivati dejstvo, da je bil revident v pogodbah poimenovan kot „imetnik stanovanjske pravice“, saj je pomembna vsebina pogodbe, ne pa poimenovanje pogodbenih strank.

Imetnik stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju lahko uveljavlja pravico do izplačila nadomestila po 173. členu SZ-1 le za nakup drugega stanovanja, ki ga kupi po tem, ko je Stanovanjski zakon takšno pravico do nadomestila uredil.

Stanovanjska pravica, vezana na opravljanje hišniških del, ki je bila pridobljena po ZSR iz leta 1974, se je z uveljavitvijo ZSR iz leta 1982 preoblikovala v pravico do začasne uporabe stanovanja.