159. člen ZZK-1

Ker so bili predlagatelji šele z izpodbijanim sklepom, ki ga je izdala zemljiškoknjižna sodnica, seznanjeni z razlogi sodišča, zaradi katerih predlagani vpis ni dovoljen, manjkajočih listinskih dokazil niso mogli predložiti v ugovornem postopku, kot jim to sicer dovoljuje četrti odstavek 146. člena ZZK-1. Zato so pritožbi priložene listine pravočasno predložene.

Predlagateljica je bila šele z izpodbijanim sklepom seznanjena, katere listine bi morala priložiti sovjemu predlogu. Te listine je priložila pritožbi, torej pravočasno.

Vprašanje o statusu kmetije - ali je ta ob smrti zapustnika izpolnjevala pogoje za zaščiteno kmetijo ali ne, je predhodno vprašanje v zapuščinskem postopku. Glede na dosedanje podatke je torej sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe o dedovanju, za pravilno uporabo materialnega prava pa je potrebno ugotoviti še dodatna pravno relevantna dejstva.

Konkretna pritožba je torej vložena po izteku zakonskega pritožbenega roka (drugi odstavek 159. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Prepozno pritožbo mora sodišče zavreči, ne da bi jo vsebinsko obravnavalo.

Ker udeleženec, ki ni vložil ugovora, s pritožbo ne more izpodbijati sklepa v tistem delu, ki ni bil bil izpodbijan z ugovorom, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.

Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ugotavlja pogoje za vpis iz 2. do 5. točke 148. člena ZZK-1. Med drugim mora paziti na pravilo, da je vpis dovoljen proti lastniku nepremičnine, glede katere se zahteva vpis, če sodna odločba proti tej osebi učinkuje (prvi odstavek 159. člena ZZK-1). Ker je samostojni podjetnik fizična oseba in kot podjetnik premoženjsko gledano nima samostojne subjektivitete (enotnost podjetniškega in osebnega premoženja, šesti odstavek 3. člena in 7. člen Zakona o gospodarskih družbah), tudi ni dvoma, da odločba, uperjena proti fizični osebi – samostojnemu podjetniku, učinkuje zoper samo fizično osebo.

Pravico do pritožbe zoper sklep, da se opravi zaznamba spora, ima samo udeleženec postopka iz 132. člena ZZK-1.

Pritožnik ni predlagatelj, ni oseba, v katere korist je bil predlagan vpis, ni oseba, v katere breme je bil predlagan vpis (nasprotni udeleženec), niti ni oseba, katere pravni interes bi utegnil biti z vpisom prizadet oziroma tega ne zatrjuje (niti v ugovoru niti v pritožbi) – iz „Služnostne pogodbe“, temelja predlaganih vpisov, izhaja, da je pritožnik investitor in „služnostni zavezanec“ (!?) in njegov dejanski (ne pa tudi pravni) interes za izvršitev predlaganih vpisov. Lastnosti udeleženca v nasprotju z zakonom pritožniku ne more podeliti sodišče prve stopnje (zemljiškoknjižna sodnica) z obravnavanjem njegovega ugovora in odločitvijo o njem.

Tudi pri vpisu lastninske pravice, ki je pridobljena na izviren način, bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vpis proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica, če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo ali če sodna odločba oziroma odločba drugega državnega organa, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis lastninske pravice, učinkuje proti tej osebi.

Ker se je zemljiškoknjižni postopek pričel pred izdajo odločbe Upravnega sodišča, se ta glede na določbo 147. člena ZZK-1 v tej zemljiškoknjižni zadevi ne more upoštevati.

Po določbi tretjega odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ pošlje izvršilno sodišče sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova, zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, takoj po izdaji sklepa, ne pa šele po njegovi pravnomočnosti.

Oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet, mora v postopku prijaviti udeležbo.

V zemljiškoknjižnem postopku se glede pravdnih sredstev ne uporabljajo pravila nepravdnega postopka.

S prenosom lastninske pravice na stavbo kot z. k. telesu II se je prenesla tudi pravica uporabe zemljišča kot z. k. telesa I.

Zemljiškoknjižno sodišče mora tudi pri presoji dovoljenosti vpisa, ki se opravi po uradni dolžnosti, upoštevati stanje zemljiške knjige.

Za odločitev o vknjižbi je odločilna parcelna številka, ki označuje nepremičnino, in ne vložna številka.

117. čl. ZZK-1 določa, da če je pravna oseba subjekt vpisa v sodni register, se spremembe podatkov o tej pravni osebi - imetniku pravice v zemljiški knjigi - poočiti na podlagi sklepa o vpisu te spremembe v sodni register oziroma izpiska iz sodnega registra. Takšnemu predlogu mora biti priložena listina, ki je podlaga za poočitev. Teleološka razlaga omenjene določbe pokaže, da je namen instituta poočitve dovoliti vpis spremembe imena lastnika parcele v primerih jasnega, nedvoumnega oziroma nespornega pravnega nasledstva. Na slednje kaže tudi gramatikalna razlaga določbe, ki v ednini govori o spremembi v sodnem registru in priloženi listini, ki to izkazuje. V skladu s sistematsko razlago pritožbeno sodišče še opozarja, da je zemljiškoknjižni postopek nepravdni postopek, t.j. postopek, v katerem med udeleženci ni spora.

Pritožnica ima status udeleženke v postopku, saj je izkazala, da utegne biti zaradi vpisa njen pravni interes prizadet (4. tč. 132. čl. ZZK-1). V primeru smrti stranke se postopek prekine, saj pooblaščenca v tem zemljiškoknjižnem postopku ni imel. Prekinitev postopka je tudi nujna, saj je dedič umrl v času, ko je tekel rok za pravno sredstvo, ugovor.