123. člen ZZK-1

V zemljiškoknjižnem postopku je pravica do izjave omejena po posebnem pravilu, določenem v 123. členu ZZK-1. Zemljiškoknjižno sodišče sme odločiti v postopku na prvi stopnji, ne da bi udeležencem vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o predlogu za vpis oziroma o vpisu, o katerem se odloča po uradni dolžnosti. Razlog za te omejitve so posebna dokazna pravila, izražena v načelu formalnosti zemljiškoknjižnega postopka (124. člen ZZK-1).

V zemljiškoknjižnem postopku sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo listine, ki so podlaga za vpis (123. člen ZZK-1). Ne glede na to, pa ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče v primeru, če je bilo o vpisu že pravnomočno odločeno, izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjeni prepis listine vložen v zbirko listin, v primeru, da o vpisu še ni bilo odločeno, pa lahko vsak zahteva, da se mu izda prepis zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu priložene oz. listin, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (196. členom ZZK-1).

S sklepom, ki predstavlja podlago za vpis, je izvršilno sodišče na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP izvršilni postopek ustavilo in izvršilna dejanja razveljavilo zaradi neobstoja ločitvene pravice. Zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je na podlagi tega sklepa dovolilo izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno ne more biti vprašljiv niti izbris hipoteke, vpisane v korist nasprotne udeleženke, ki je bila upnica v izvršilnem postopku.

1. Sodišče je v zemljiškoknjižnem postopku omejeno le na presojo zakonskih pogojev za predlagani vpis in se ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti teka postopka zavarovanja in samega sklepa o zavarovanju, ki predstavlja podlago za vpis. 2. Glede na naravo tega postopka pritožnica tudi ne more uspeti z očitki, da ni bila vabljena na sodišče. Pravico do izjave je imela glede na določbe ZZK-1 možnost uresničiti z vložitvijo ugovora in obravnavane pritožbe.

V zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o samem predlogu za vpis oziroma o obvestilu glede vpisa, o katerem odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Zakon ne zahteva, da je sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa obrazložen. Pritožnici pa je bilo ob presoji njenega ugovora v izpodbijanem sklepu razumljivo in zadostno odgovorjeno, na kakšni podlagi je odločeno v konkretni zadevi. Pritožnica je zato imela možnost, da na argumente sodišča odgovori s svojimi nasprotnimi argumenti v pritožbi. O dovolitvi zaznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom. Konkretna odločba CSD, izdana skladno z določbo 36. člena ZSVarPre, je ustrezna listina.

Ni predvidena možnost, da bi se udeleženci postopka izjavili o predlogu za vpis oziroma o vpisu, o katerem sodišče odloča po uradni dolžnosti. 3. odst. 87. čl. ZZK-1 ne govori o pogojih za zaznambo izvršbe, ampak o njenih učinkih.

Po 3. odstavku 157. člena ZZK-1 se ugovor proti sklepu o vpisu vroči drugim udeležencem postopka, medtem ko njihovega odgovora na ugovor zakon ne predvideva, prav tako ne njegove vročitve. V skladu s 4. in 5. odstavkom 149. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.

Izvršba se v skladu s 1. odstavkom 46. člena ZIZ začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače, upnik pa praviloma ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine ne določa drugače, zato se je zaznamba sklepa o izvršbi pravilno opravila že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, na zaznambo tudi ne vpliva predlog, ki ga je v izvršilnem postopku vložila pritožnikova žena, kot tudi ne zemljiškoknjižni predlog slednje, ki ga je po trditvah pritožnika ta vložila dne 27.6.2006. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi (2. odstavek 148. člena ZZK-1).

Sodišče je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi 86. člena ZZK-1, po katerem zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Pravilnosti izdaje sklepa o izvršbi in njegove pravnomočnosti zemljiškoknjižno sodišče samo ne more presojati, prav tako pa tudi ne morebitnih nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo v izvršilnem postopku. Pritožnika trdita, da izvršilno sodišče ne bi smelo nepravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine poslati zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe (3. odstavek 45. člena ZIZ). Njun sklep še ni pravnomočen, saj se po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Če je tako, pa to pomeni, da so podani pogoji za izbris zaznambe izvršbe po 1. točki 1. odstavka 90. člena ZZK-1. Če se postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine res nadaljuje kot postopek pri ugovoru zoper plačilni nalog,<br