1. člen ZPOMZO-1

Glede na to, da so bile do ZPOMZO-1 zamudne obresti konformne zaradi predpisanega TOM, je z uveljavitvijo ZPOMZO-1, ki TOM več ne določa, odpadla podlaga za konformni način izračunavanja obresti. Če je bila podlaga za konformne zamudne obresti, in posledično za konformni način izračunavanja, TOM, ki pa je bila do ZPOMZO-1 iz obrestovanja odškodninskih terjatev oziroma obveznosti izključena glede na prej navedeni določbi ZOR oziroma OZ in sprejeto načelno pravno mnenje, ni materialnopravne podlage za opredelitev zamudnih obresti od teh terjatev oziroma obveznosti kot konformne in za njihov izračun po konformni metodi. Odškodninske terjatve oziroma obveznosti se do uveljavitve ZPOMZO-1 namreč obrestujejo zgolj po v času do ZPOMZO-1 predpisani realni obrestni meri zamudnih obresti (13,5 odstotnih točk, kot so to upoštevali tudi upniki tega izvršilnega postopka ob izračunu zamudnih obresti). Nadaljevanje obrestovanja povečane glavnice (s pripisanimi obrestmi) od 28. 6. 2003 dalje pa bi pomenilo dopustitev obrestovanja obresti brez zakonske podlage.

Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je treba v predmetni zadevi zamudne obresti od upnici prisojene odškodninske terjatve od začetka teka do dneva plačila obračunati po linearni metodi ter obresti od 28. 6. 2003 dalje obračunati od glavnice brez pripisa do takrat nateklih obresti, je pravilna. Prav iz razloga, iz katerega so bile za odškodninske terjatve prisojene zamudne obresti v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM, namreč ni podlage za uporabo konformnega načina obrestovanja do vključno 27. 6. 2003, kakor tudi ni materialnopravne podlage za izračun obresti od 28. 6. 2003 tudi od obresti, ki so do takrat natekle.

Glede na to, da so bile do ZPOMZO-1 zamudne obresti konformne zaradi predpisanega TOM, je z uveljavitvijo ZPOMZO-1, ki TOM več ne določa, odpadla podlaga za konformni način izračunavanja obresti, čemur je sledila sodna praksa (tako je zastavljen tudi program za izračun zamudnih obresti, ki ga je verificiralo Vrhovno sodišče Republike Slovenije). Če je bila podlaga za konformne zamudne obresti, in posledično za konformni način izračunavanja, TOM, ki pa je bila do ZPOMZO-1 iz obrestovanja odškodninskih terjatev oziroma obveznosti izključena glede na prej navedeni določbi ZOR oziroma OZ in sprejeto načelno pravno mnenje, ni materialnopravne podlage za opredelitev zamudnih obresti od teh terjatev oziroma obveznosti kot konformne in za njihov izračun po konformni metodi. Odškodninske terjatve oziroma obveznosti se do uveljavitve ZPOMZO-1 namreč obrestujejo zgolj po v času do ZPOMZO-1 predpisani realni obrestni meri zamudnih obresti (13,5 odstotnih točk, kot sta to upoštevali tudi stranki tega izvršilnega postopka ob izračunu zamudnih obresti). Nadaljevanje obrestovanja povečane glavnice (s pripisanimi obrestmi) od 28. 6. 2003 dalje bi pomenilo dopustitev obrestovanja obresti br

Ker dogovorjena obrestna mera pogodbenih obresti ni v nobenem trenutku za 50 % presegla predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ni mogoče v pogodbi o leasingu dogovorjenih obresti šteti kot oderuških.

Za vprašanje, kaj vzeti kot podlago za izračun zakonskih zamudnih obresti po 28. 6. 2003, pri čemer je glavnica zapadla v plačilo pred 28. 6. 2003 in gre torej le za nadaljevanje obrestovanja glavnice, zapadle pred 28. 6. 2003, je odločilna razlaga 1. odstavka 1. člena ZPOMZO-1. Glavnica in do 28. 6. 2003 natekle obresti pomenijo denarno obveznost v smislu 1. odstavka 1. člena ZPOMZO-1, ki se obrestuje od 28. 6. 2003, ko je dolžnik (zadnjič) prišel v zamudo s plačilom te denarne obveznosti.

Tožniku pripadajo poleg denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo tudi zakonske zamudne obresti od nastanka zamude do plačila v višini (nezmanjšane) predpisane obrestne mere, saj je bila uporaba valorizacijskega faktorja (oziroma temeljne obrestne mere kot dela obrestne mere zakonskih zamudnih obresti) z uveljavitvijo ZPOMZO-1 ukinjena. Ker zakonske zamudne obresti od privilegiranih terjatev, med katere sodi tudi odškodnina za poškodbe pri delu nepremoženjsko škodo, niso privilegirane terjatve, jih je dolžna tožena stranka plačati skladno s pogoji iz potrjene prisilne poravnave.

Plaki parientalne plevre

Zakonske zamudne obresti se obračunavajo na konformni način vse do 28.6.2003, ko je pričel veljati sedaj veljavni Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1).

Sodišče prve stopnje je ob izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe že v izhodišču napačno obračunalo obseg obveznosti dolžnika. To pa je tudi razlog, zaradi katerega je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP.

Obrestovanje neplačanih zamudnih obresti so drugi zakoni v smislu 1. odst. 279. člena ZOR dopuščali vse do uveljavitve ZPOMZO - 1, ki velja od 28.6.2003.

Odškodnina za negmotno škodo pri plevralnih plakih.

Šele od uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1, Ur.l. RS št. 56/2003, ki je začel veljati 28.6.2003) dalje ni več dopustna konformna metoda obračunavanja zamudnih obresti. Do navedenega datuma je potrebno uporabiti konformni način izračuna in ne linearni.

Zakonske zamudne obresti je treba za čas do 28.6.2003 obračunati po konformni metodi.

Ker je ugotovljeno, da je bil drugi toženec imetnik nevarne stvari, azbesta oz. azbestnih izdelkov, s katerim je tožnik bil dlje časa v stiku, se izkaže kot prepričljiv zaključek, da je bolezen prav posledica dela tožnika na gradbišču v A. v okolici proizvodnega obrata drugega toženca, kjer se je vršila proizvodnja, pri kateri so bili delavci izpostavljeni vdihavanju azbestnega prahu, torej je šlo za nevarno dejavnost. Ker je dne 28.06.2003 stopil v veljavo Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1, Ur.l. RS, št. 56/2003), ki več ne ureja temeljne obrestne mere, pač pa je predpisal obrestno mero v nominalni višini, ob uveljavitvi 17%, pripadajo tožeči stranki od tedaj celotne zakonske zamudne obresti in ne zmanjšane za temeljno obrestno mero, ki je zakon več ne pozna.