2. člen ZPOMZO-1

Sodišče druge stopnje je kot ugovorni razlog, na katerega pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevalo, da upnik nima izvršilnega naslova v obsegu obrestovanja obresti, saj je tak dogovor prepovedan s prisilnim predpisom.

Upnik je kot kreditodajalec uveljavil opcijsko upravičenje, da zahteva v primeru zamude kreditojemalca z določenim številom obrokov kredita plačilo vseh preostalih obrokov pred njihovo zapadlostjo (odpoklic kredita). V tem primeru pogodba ne preneha, ampak je spremenjena le zapadlost preostalega dela kredita, s čimer ostanejo v veljavi vsa druga pogodbena določila, tudi glede pogodbene opredelitve zamudnih obresti. - Upnikova specifikacija, ki jo je podal v dosedanjih vlogah je neustrezna, saj seštevek pogodbenih in zamudnih obresti presega postavljeni izvršilni zahtevek, s tem pa tudi ni razvidno, koliko od kapitaliziranega zneska odpade na ene in druge obresti. Podan tudi ni časovni prikaz teka obresti od posameznega dela glavnice kredita po njihovi zapadlosti (iz izvršilnega naslova izhaja obročno plačilo kredita). - Zamudne obresti tečejo le od zapadlega neplačanega dela čiste glavnice kredita. - Do učinkovanja odpoklica kredita, ko so zapadli tudi preostali še ne zapadli obroki kredita, upnik ni upravičen do obračunavanja zamudnih obresti od celotnega zneska glavnice. - Pogodbene (redne) obresti po svoji naravi tečejo le od nastanka kreditne obvezno

Pri izterjavi tako imenovane nepristne valutne terjatve se za obrestno mero zamudnih obresti uporablja določba drugega odstavka 378. člena OZ, ki določa, da obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno. Omenjena obrestna mera zamudnih obresti je torej za valutne terjatve zakonska obrestna mera zamudnih obresti.

Ker je bila vrednost zavarovane stvari - ukradenega avtomobila ugotovljena na dan cenitve in s tem zagotovljena ohranitev realne vrednosti zavarovalnine do tega dne, bi priznavanje celotnega zneska zamudnih obresti od postavitve zahtevka dalje pomenilo podvajanje valorizacije. Ureditev zamudnih obresti po ZPOMZO, ki loči prave zamudne in valorizacijske obresti, omogoča, da se tožeči stranki od postavitve obrestnega zahtevka do 27. 6. 2003 prisodijo zamudne obresti kot čiste zamudne obresti brez valorizacijskih obresti po temeljni obrestni meri. 28. 6. 2003 je začel veljati ZPOMZO, ki je opustil ločevanje med pravimi realnimi zamudnimi obrestmi in valorizacijskimi obrestmi, zato tožeči stranki od 28. 6. 2003 pripadajo zamudne obresti v višini, ki jih predpisuje ZPOMZO-1.

V sodni praksi je bilo ustaljeno stališče o valorizaciji akontacij oziroma plačanih zneskov s strani zavarovalnic oškodovancem na račun odškodnine. Stališče izvira iz časa nenormalnih ekonomskih razmer zaradi visoke inflacije, ki je porušila vrednostna razmerja. Te razmere so bile razlog, da so bile predpisane visoke zamudne obresti, zaradi česar je prevladalo stališče, da se zamudne obresti (ki so tedaj v veliki meri opravljale funkcijo valorizacije glavnice) prisojajo šele od izdaje sodbe, s katero je bila odškodnina določena. Enako obravnavanje obeh strank in enako varstvo pravic sta zahtevala, da se je na isti dan (torej dan izdaje sodbe) upoštevala tudi realna vrednost že plačane akontacije. Uveljavitev OZ in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Uradni list RS, št. 109/2001, ZPOMZO-A) sta narekovala spremembo take sodne prakse, in sicer tako, da se zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo priznavajo oškodovancem od zamude dalje (oziroma, če je ta nastala pred uveljavitvijo OZ, od uveljavitve OZ dalje), in sicer v tistem delu, ko predpisane zakonske zamudne obresti predstavljajo pr

Pogodbeni dogovor o pogodbenih obresti in njihovi obrestni meri se, upoštevajoč drugačen pravni temelj nastanka obveznosti zamudnih obresti, ne more avtomatično raztezati na zamudne obresti oziroma ga ni mogoče interpretirati tako, da vsebuje tudi dogovor o obrestni meri zamudnih obresti, če je ta višja od tiste, predpisane z zakonom.

Sodišče prve stopnje je ob izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe že v izhodišču napačno obračunalo obseg obveznosti dolžnika. To pa je tudi razlog, zaradi katerega je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP.

Obrestovanje neplačanih zamudnih obresti so drugi zakoni v smislu 1. odst. 279. člena ZOR dopuščali vse do uveljavitve ZPOMZO - 1, ki velja od 28.6.2003.

Zakonske zamudne obresti je treba za čas do 28.6.2003 obračunati po konformni metodi.

Ker je ugotovljeno, da je bil drugi toženec imetnik nevarne stvari, azbesta oz. azbestnih izdelkov, s katerim je tožnik bil dlje časa v stiku, se izkaže kot prepričljiv zaključek, da je bolezen prav posledica dela tožnika na gradbišču v A. v okolici proizvodnega obrata drugega toženca, kjer se je vršila proizvodnja, pri kateri so bili delavci izpostavljeni vdihavanju azbestnega prahu, torej je šlo za nevarno dejavnost. Ker je dne 28.06.2003 stopil v veljavo Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1, Ur.l. RS, št. 56/2003), ki več ne ureja temeljne obrestne mere, pač pa je predpisal obrestno mero v nominalni višini, ob uveljavitvi 17%, pripadajo tožeči stranki od tedaj celotne zakonske zamudne obresti in ne zmanjšane za temeljno obrestno mero, ki je zakon več ne pozna.

V sklepu o nedovolitvi spremembe tožbe se mora sodišče opredeliti do vprašanja smotrnosti takega ravnanja, sicer se sklepa ne da preizkusiti. Določilo 3. točke 341. člena ZOR določa nedopustnost pobotanja, ki bi ga uveljavljal dolžnik dolga, ki je nastal z namerno povzročitvijo škode. Vendar je smisel te določbe v tem, da gre za varstvo upnika, ki ni tudi sam dolžan zaradi namerne povzročitve škode. Pri pretepu tožnikova škoda ni take vrste, da ne bi bilo prav, da bi ga pri povračilu ovirala morebitna njegova lastna dolžniška zaveza. Zakon o predpisani obrestni meri, ki je začel veljati 28.6.2003 (ZPOMZO-1), je opustil ločevanje med pravimi zamudnimi in valorizacijskimi obrestmi. Zato od 28.6.2003 dalje od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo zamudne obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti (torej zakonske zamudne obresti) in ne, tako kot od 1.1.2002 do 27.6.2003 zamudne obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšane za temeljno obrestno mero (v skladu z ZPOMZO-A).

1. Presoja višine denarne odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenske aktivnosti in strah, zaradi odloma spodnjega stranskega dela nadlahtnice. 2. Kadar ima kolektivno nezgodno zavarovanje naravo zavarovanja pred odgovornostjo, kumulacija zavarovalnine, prejete iz tega naslova, in odškodnine ni dovoljena. Da je v obravnavanem primeru tako, gre sklepati na podlagi dejstva, da je zavarovanje sklenila in premijo za plačilo zavarovanja krila pravna oseba in ne oškodovanec sam. 3. Zakon o predpisani obrestni meri, ki je začel veljati 28.6.2003 (ZPOMZO-1), je opustil ločevanje med pravimi zamudnimi in valorizacijskimi obrestmi. Relativna visoka stopnja obrestne mere v tem zakonu je posledica slabe plačilne discipline in ima kaznovalno funkcijo, zaradi česar ne vsebuje niti prikrite temeljne obrestne mere. Zato od 28.6.2003 dalje od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo zamudne obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti (torej zakonske zamudne obresti) in ne, tako kot od 1.1.2002 do 27.6.2003 zamudne obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšane

Tožeča stranka svoj obrestni zahtevek, natančneje začetek teka obresti, veže na trenutek, ko je tožena stranka izstavila prvo poravnalno ponudbo (19.2.2002). Če kot pravilno sprejmemo predpostavko, da vsebina odškodninske obveznosti v času nastanka škode še ni jasno konkretizirana ("nečista" denarna terjatev), pa o nastanku odškodninske denarne terjatve in s tem zamudi zavarovalnice lahko gotovo govorimo takrat, ko je upnik (tožeča stranka) izrazil svojo škodo v denarju, ali ko je dolžnik (tožena stranka) s pomočjo objektivnih podatkov lahko preveril resničnost denarnega zahtevka. V navedeni zadevi je bilo to najkasneje takrat, ko je tožena stranka tožeči na podlagi njenega zahtevka posredovala svojo poravnalno ponudbo.