50. člen ZTuj-1-UPB1
(prisilna odstranitev tujca)
(1)Tujec, ki ne zapusti ozemlja Republike Slovenije v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona, se iz države prisilno odstrani.
(2)Tujec, ki mu je bila izrečena stranska kazen izgona tujca iz države ali varstveni ukrep odstranitve tujca iz države, se iz države prisilno odstrani.
(3)Tujec se lahko prisilno odstrani iz države samo, če je odločba, na podlagi katere je dolžan zapustiti državo, izvršljiva.
(4)Tujca, ki se ga mora v skladu z zakonom prisilno odstraniti iz države, policija privede do državne meje in ga napoti čez mejo in izroči organom te države.
(5)Policija privede do državne meje in napoti čez mejo in izroči organom te države tudi tujca, ki se ga vrača na podlagi mednarodnega sporazuma.
- UPRS sodba I U 1561/2011Upravno sodišče RS · 2011
Tožniku bi moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v danem roku ne bi zapustil, bi upravni organ lahko pričel s postopkom prisilne odstranitve iz države in bi tožniku izdal sklep o namestitvi v Center za tujce. Cilj direktive 2008/115/ES je med drugim optimalna zagotovitev pravic tujcev v državah članicah, določitev jasnih, preglednih in poštenih pravil oziroma zagotovitev, da se nezakonito prebivanje državljanov tretjih držav zaključi po poštenem in preglednem postopku. Ta Direktiva v času odločanja tožene stranke res še ni bila implementirana v nacionalno zakonodajo, vendar bi jo kljub temu morali organi pri odločanju uporabljati kot razlagalni pripomoček in torej nacionalne predpise razlagati in uporabljati v duhu direktive.
- UPRS sodba in sklep I U 1477/2010Upravno sodišče RS · 2011
Tožena stranka bi morala v skladu z določilom 47. člena ZTuj -1 tožniku izdati odločbo, s katero bi mu bilo odrejeno, da mora zapustiti državo, določen bi moral tudi rok za prostovoljno zapustitev države, odločba o zapustitvi države bi morala postati izvršljiva. To pomeni, da bi tožniku moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v roku ne bi zapustil, bi tožena stranka lahko pričela s postopkom prisilne odstranitve iz države. Tožniku je bila nezakonito odvzeta prostost na policijski postaji, od trenutka, ko je stekel postopek v zvezi z nezakonitim prebivanjem tožnika v Republiki Sloveniji, do trenutka, ko je bil na mejnem prehodu Dragonja odstranjen iz države in je vstopil v Republiko Hrvaško. Tožniku je bila s tem kršena ustavna pravica do osebne svobode, ustavna pravica svobode gibanja in pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva.
- UPRS sodba in sklep U 119/2006Upravno sodišče RS · 2006
Tožena stranka ne more kot edini razlog za uporabo 2. alineje 36. člena ZAzil uporabiti argument iz 5. alineje 36. člena ZAzil, ki je samostojen razlog za zlorabo oziroma zavajanje v postopku. Sodišče v tej zadevi ne šteje, da bi morala biti predhodno izdana tožniku odločba o prisilni odstranitvi in da bi se šele v tem primeru lahko tožena stranka oprla na razlog iz določila 5. alineje 36. člena ZAzil, kajti v postopku je mogoče prosilcu dokazati tudi, da je izrazil namero vložiti prošnjo za azil, da bi odložil prisilno odstranitev, če mu predhodno ni bila še izdana odločba o prisilni odstranitvi. V dvomu pa lahko sodišče, če je tožnik na splošno verodostojen, dejstvo presodi v korist tožniku. S tem, ko je tožnik izrazil namero za vložitev prošnje za azil, bi mu morali državni organi, s katerimi je bil tožnik v nadaljevanju v stiku, omogočiti procesne pravice iz 9. člena ZAzil in mu ne bi smelo biti omejeno gibanje brez zakonite odločbe.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 9. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1561/2011Upravno sodišče RS · 15. 9. 2011
Tožniku bi moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v danem roku ne bi zapustil, bi upravni organ lahko pričel s postopkom prisilne odstranitve iz države in bi tožniku izdal sklep o namestitvi v Center za tujce. Cilj direktive 2008/115/ES je med drugim optimalna zagotovitev pravic tujcev v državah članicah, določitev jasnih, preglednih in poštenih pravil oziroma zagotovitev, da se nezakonito prebivanje državljanov tretjih držav zaključi po poštenem in preglednem postopku. Ta Direktiva v času odločanja tožene stranke res še ni bila implementirana v nacionalno zakonodajo, vendar bi jo kljub temu morali organi pri odločanju uporabljati kot razlagalni pripomoček in torej nacionalne predpise razlagati in uporabljati v duhu direktive.
- UPRS sodba in sklep I U 1477/2010Upravno sodišče RS · 9. 5. 2011
Tožena stranka bi morala v skladu z določilom 47. člena ZTuj -1 tožniku izdati odločbo, s katero bi mu bilo odrejeno, da mora zapustiti državo, določen bi moral tudi rok za prostovoljno zapustitev države, odločba o zapustitvi države bi morala postati izvršljiva. To pomeni, da bi tožniku moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v roku ne bi zapustil, bi tožena stranka lahko pričela s postopkom prisilne odstranitve iz države. Tožniku je bila nezakonito odvzeta prostost na policijski postaji, od trenutka, ko je stekel postopek v zvezi z nezakonitim prebivanjem tožnika v Republiki Sloveniji, do trenutka, ko je bil na mejnem prehodu Dragonja odstranjen iz države in je vstopil v Republiko Hrvaško. Tožniku je bila s tem kršena ustavna pravica do osebne svobode, ustavna pravica svobode gibanja in pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva.
- UPRS sodba in sklep U 119/2006Upravno sodišče RS · 20. 1. 2006
Tožena stranka ne more kot edini razlog za uporabo 2. alineje 36. člena ZAzil uporabiti argument iz 5. alineje 36. člena ZAzil, ki je samostojen razlog za zlorabo oziroma zavajanje v postopku. Sodišče v tej zadevi ne šteje, da bi morala biti predhodno izdana tožniku odločba o prisilni odstranitvi in da bi se šele v tem primeru lahko tožena stranka oprla na razlog iz določila 5. alineje 36. člena ZAzil, kajti v postopku je mogoče prosilcu dokazati tudi, da je izrazil namero vložiti prošnjo za azil, da bi odložil prisilno odstranitev, če mu predhodno ni bila še izdana odločba o prisilni odstranitvi. V dvomu pa lahko sodišče, če je tožnik na splošno verodostojen, dejstvo presodi v korist tožniku. S tem, ko je tožnik izrazil namero za vložitev prošnje za azil, bi mu morali državni organi, s katerimi je bil tožnik v nadaljevanju v stiku, omogočiti procesne pravice iz 9. člena ZAzil in mu ne bi smelo biti omejeno gibanje brez zakonite odločbe.