49.b člen ZSPJS
(1)Za določitev osnovnih plač, ki so podlaga za prevedbo v skladu s tem zakonom, se upoštevajo dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, in sicer: Plačna skupina A a) funkcijski dodatek v višini, določeni za določitev plače po predpisih in drugih pravnih aktih, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona, b) delovna uspešnost, določena v predpisih in drugih pravnih aktih za državne sekretarje in člane državne revizijske komisije, ki niso upravičeni do funkcijskega dodatka. Plačne skupine C do J Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91, 53/92, 34/93, 15/94, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 37/97, 3/98, 39/99, 40/99, 99/01 in 73/03): - 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/93 in Uradni list RS, št. 64/95), objavljen 10. 11. 1995, ki velja od 11. 11. 1995 (dodatek na tarifno skupino). Plačna skupina C – Uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, št. 35/96, 57/98, 33/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02 in 105/02): - 6. člen (dodatek za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi), - 8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in posebnih obremenitev), - 9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih obremenitev in prepovedi), - 10. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz dela), - 10.a člen (dodatek za omejitev pravice do stavke), - 14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve in delo s strankami), - 16. člen (dodatek za delo v upravi), - 16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001) in - 20. člen (dodatek za posebno nevarnost in ogroženost). Uredba o določitvi dodatkov strokovnim in administrativno-tehničnim ter drugim delavcem na sodiščih, državnih tožilstvih, državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških (Uradni list RS, št. 38/96, 39/99, 33/2000, 36/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02, 105/02): - 2. člen (dodatek za posebnost dela v pravosodju), - 2.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001), - 3. člen (dodatek za odločanje) in - 8.a člen (dodatek za omejitev pravice do stavke). Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 22/2000 in 52/02): - 259. člen (dodatek za pooblaščene uradne osebe). Zakon o policiji (ZPol) – Uradni list RS, št. 49/98, 66/98, 93/01, 48/03, 79/03): - 130. člen (dodatek za policiste). Zakon o carinski službi (ZCS-1, Uradni list RS, št. 56/99): - 53. člen (dodatek za nezdružljivost) in - 62. člen (dodatek za posebne pogoje dela in pooblaščenost ter za vrednotenje posebnih odgovornosti). Zakon o obrambi in zaščiti (ZOZ) – Uradni list RS-stari, št. 15/91 in 18/91): - 135. člen (dodatek za vrednotenje posebnih pogojev dela in odgovornosti). Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV) – Uradni list RS, št. 68/07: - četrti odstavek 58. člena (povečanje osnovne plače). Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 64/94 in 33/2000): - 106. člen (dodatek za vrednotenje dela v posebnih delovnih razmerah) Plačna skupina D – Delovna mesta na področju vzgoje, izobraževanja in športa Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96, 51/98, 28/99, 39/2000, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02): - 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek zaposlenim v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in višjem ter visokošolskem šolstvu), - 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za posamezna delovna mesta v visokošolskem zavodu), - 4. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za strokovne delavce in sodelavce), - 1. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 56/02), objavljen 28. 6. 2002, ki velja od 28. 6. 2002 (povišanje dodatkov do leta 2006), - 80. člen (dodatek za eksterno preverjanje in poučevanje maturitetnih predmetov), - 80. člen (dodatek za poučevanje v romskih oddelkih ali v skupinah romskih učencev), - 80.a člen (dodatek za delo na dveh ali več vzgojnoizobraževalnih zavodih), - 80.b člen (dodatek za pomočnike ravnateljev), - 80.č člen (dodatek za usposobljenost za mentorstvo pripravnikov), - 80.d člen (dodatek za delo z otroki, mladostniki oziroma študenti), - 80.e člen (dodatek za obveznost izvolitve v naziv), - 80.f člen (psihofizične obremenitve in odgovornosti), - 80.g člen (povečanje dodatka iz 80.e člena), - 81.a člen (dodatek za vodenje kuhinje), - 81.b člen (dodatek za delo s finančnimi in materialnimi sredstvi), - 81.c člen (dodatek za laborante), - 81.d člen (dodatek zaposlenim v tajništvu univerze), - 82.b člen (dodatek za delo v potujočem vrtcu ali v vrtcu v težje dostopnem kraju, ki nima povezave z drugimi kraji z javnim prevoznim sredstvom ali ima takšno povezavo le enkrat dnevno). Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92, 13/93, 17/93, 42/93, 18/94 in 36/96): - 7. člen (dodatek za pomočnike ravnateljev). Plačna skupine E – Delovna mesta na področju zdravstva Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01): - 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek), - 76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in obremenitev pri delu), - 77. člen (dodatek za delo s citostatiki), - 78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami), - 79. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje), - 89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela) in - 89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti). Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/2000): - 104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998), Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/2000), objavljen 19. 8. 2000, velja od 27. 8. 2000, - 87. člen (vplivi delovnega okolja in obremenitev pri delu), - 88. člen (dodatek za delo s citostatiki), - 89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami), - 90. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje) in - 103. člen (posebne obremenitve in odgovornosti). Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94, 15/94, 22/96, 23/96, 15/94, 22/96, 23/96, 39/98, 46/98 in 79/2000): - 1., 2. in 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji Uradni list RS, št. 15/94, objavljen 18. 3. 1994, velja od 26. 3. 1994 in Uradni list RS, št. 22/96, objavljen 19. 4. 1996, velja od 27. 4. 1996 in Uradni list RS, št. 39/98, objavljen 22. 5. 1998, velja od 30. 5. 1998 in Uradni list RS, št. 97/2000, objavljen 20. 10. 2000, velja od 28. 10. 2000 in se uporablja od 1. 1. 2000 (zdravniški dodatek) in - 70. člen (dodatek za občasne težje delovne pogoje). Plačna skupina F – Delovna mesta na področju socialnega varstva Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01): - 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek), - 76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in obremenitev pri delu), - 78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami), - 88.a člen (dodatek za vodenje v delu, ki se nanaša na računovodje), - 89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela) in - 89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti). Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/2000): - 104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998), Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/2000), objavljen 19. 8. 2000, velja od 27. 8. 2000, - 87. člen (vplivi delovnega okolja in obremenitev pri delu), - 89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami) in - 103. člen (posebne obremenitve in odgovornosti). Plačna skupina G – Delovna mesta na področju kulture in informiranja Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99 102/2000, 52/01 in 64/01): - 65.a člen (dodatek za posebno naravo dela oziroma posebne obremenitve in odgovornosti za nosilne poklice oziroma za pridobljeni strokovni naziv), - 66. člen (dodatek za vodenje organizacijskih ali delovnih enot), - 76.a člen (dodatek za stalno delo v neenakomerno razporejenem delovnem času), - 78.c člen (dodatek za obremenitve pri delu z gradivom) in - 78.d člen (dodatek v zvezi dogovorom zaradi rasti cen življenjskih potrebščin). Kolektivna pogodba Javnega zavoda RTV Slovenija (veljavnost od 1. 8. 1992): - 111. člen (dodatek na osnovno plačo za dodatna znanja) - 112. člen (osnovna plača po posebni pogodbi o zaposlitvi) - 116. člen, četrti odstavek (dodatek za stalnost); za vse zaposlene v skladu s KP RTV Slovenija se upošteva enoten dodatek v višini 0,60% za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Dodatek, do katerega je upravičen javni uslužbenec, se prišteje k osnovnemu količniku in je sestavni del prevedene plače. V skladu z 49.č členom tega zakona se javnim uslužbencem v JZ RTV Slovenija ob prevedbi po tem zakonu lahko upošteva število napredovanj, ki bi jih javni uslužbenec dosegel, če bi glede na število let, ko je delal na enakih delovnih mestih ali delovnih mestih podobne zahtevnosti, napredoval vsaka tri leta za en plačni razred, vendar pa največ za pet plačnih razredov, pri čemer merila o napredovanju partnerji določijo z dogovorom. Javni uslužbenec, ki se mu ob prevedbi upošteva 112. člen Kolektivne pogodbe Javnega zavoda RTV Slovenije (veljavnost 1. 8. 1992), je lahko upravičen tudi do preostanka plačnih razredov za napredovanje iz prejšnjega stavka. V prevedbo se vštevajo aneksi k pogodbam o zaposlitvi po Pravilniku o napredovanju in nagrajevanju delavcev JZ RTV SLO, za katere se ugotovi, da imajo pravno podlago. Če je javnemu uslužbencu ob prevedbi upoštevan aneks po pravilniku iz prejšnjega stavka, je lahko upravičen tudi do preostanka napredovanja do petih plačnih razredov. Plačna skupina H – Delovna mesta in nazivi na področju znanosti Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92, 5/93, 50/94, 45/96, 51/98, 73/98, 106/99, 107/2000, 64/01, 84/01 in 85/01): - 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92 in naslednji) (dodatek na delovno mesto), - 54.a člen (dodatek zaposlenim za delo v raziskovalni dejavnosti), - 54.b člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti), - 54.c člen (dodatek za izvolitev v naziv) in - 54.d člen (povečanje dodatka). Plačna skupina I – Delovna mesta v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter pri drugih uporabnikih proračuna Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, št. 35/96, 5/98, 33/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02 in 105/02): - 8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in posebnih obremenitev), - 9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih obremenitev in prepovedi), - 10.a člen (dodatek za omejitev pravic do stavke), - 14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve in delo s strankami), - 15. člen (dodatek za posebne obremenitve za strokovno tehnične delavce), - 16. člen (dodatek za delo v upravi) in - 16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2001). Kolektivna pogodba delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije (23. 12. 1992, spremembe: 1. 5. 1994, 1. 7. 1995, 1. 7. 1996, 1. 1. 1998, 2. 7. 1998, 27. 11. 2000, 25. 9. 2001 in 18. 12. 2002 in 18. 12. 2002): - 210. člen (dodatek za vpliv okolja), - 213. člen, tretji odstavek (dodatek za delo v Zavodu), - 214. člen (funkcijski dodatek, razen dodatka za odgovornost za koordinacijo dela v skupini (zadnja alineja točke a) in dodatka iz točke f), - 215. člen (dodatki, ki izhajajo iz posebnih pooblastil in psihičnih obremenitev), - 216. člen (zdravniški dodatek), - 217. člen (dodatek za zahtevnost socialnih stikov), - 218. člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti) in - 218.a člen (korekcijski dodatek), - 219. člen (dodatek za državni pravniški izpit ali posebno licenco), - 220. člen (dodatek zaradi prepovedi in omejitev). Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01): - 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek), - 76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in obremenitev pri delu), - 89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela) in - 89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti). Kolektivna pogodba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (prečiščeno besedilo 22. 11. 2000 in sprememba 23. 5. 2001): - 12. člen (dodatek za delo v Zavodu), - 14.a člen (dodatek za posebnost dela na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja), - 17. člen (dodatek za posebno odgovornost) in - 19.b člen (dodatek zaradi prepovedi in posebnih naporov in psihofizičnih obremenitev), le za tiste javne uslužbence, ki niso urejeni v Uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju), - 26.a člen (dodatek za varovanje plače delavkam, starejšim od 50 let in delavcem, starejšim od 55 let). Kolektivna pogodba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Slovenije podpisana dne 17. 5. 1995, s spremembami in dopolnitvami z dne 23. 10. 2003 ter aneksi k tej pogodbi: št. 1 z dne 20. 7. 1999, št. 2 z dne 8. 11. 2000, št. 3 z dne 16. 1. 2001, št. 4 z dne 24. 10. 2002: - 126. člen (dodatek za fizične obremenitve, posebne obremenitve pri delu s strankami) - 127. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz dela). Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) – Uradni list RS, št. 64/94 in 33/2000) - 106. člen (dodatek za vrednotenje dela v posebnih delovnih razmerah). Kolektivna pogodba za poklicne gasilce in druge delavce, zaposlene v Javnem zavodu za zaščitno in požarno reševanje Maribor – register kolektivnih pogodb: Sklep Upravne enote Maribor št. 14100-0003/98-0800-10, z dne 23. 9. 1998. Plačna skupina J – Spremljajoča delovna mesta Pri posameznem delovnem mestu se uporabljajo dodatki iz uredb in kolektivnih pogodb, glede na to, v katero plačno skupino spada posamezno delovno mesto.
(2)Uporabniki proračuna, ki so izplačevali dodatke na podlagi svojih splošnih aktov, pri prevedbi upoštevajo vse dodatke, ki ne bodo kot dodatki določeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Uporabnik proračuna je dolžan spisek dodatkov, ki bodo upoštevani ob prevedbi, poslati v vednost ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.
(3)Dodatki, ki so upoštevani pri prevedbi, ne morejo biti določeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor.
- VDSS Sodba in sklep Pdp 232/2018Višje delovno in socialno sodišče · 2018
Pri prevedbi plače se lahko upoštevajo le napredovanja, ki jih je prvi tožnik dosegel v okviru višje vrednotenega delovnega mesta dramskega igralca z izjemnimi dosežki oziroma v nazivu prvaka v dramskem in lutkovnem gledališču. To pomeni, da se napredovanja do izhodiščnega količnika 6,80, tj. napredovanja pred spremembo delovnega mesta oziroma naziva, ne upoštevajo. Prvi tožnik je imel v času prevedbe osnovni količnik delovnega mesta 6,80, seštevek količnika z napredovanjem pa je znašal 8,50. Prvi tožnik je do dneva prevedbe na delovnem mestu oziroma v nazivu dosegel štiri napredovanja (iz količnika 6,80 do 7,60 - napredovanje za 2 plačilna razreda ter iz količnika 7,60 do 8,50 - še dodatna 2 razreda). Tožena stranka je zato ob prevedbi plače z upoštevanjem štirih napredovanj prvega tožnika pravilno uvrstila v 54. plačni razred, v letu 2010 pa je z napredovanjem dosegel 56. plačni razred, kar pomeni, da ni bil prikrajšan pri izplačilu plače. V zvezi s plačilom dodatka za delo po posebnem razporedu po določbi tretjega odstavka 16. člena ZJU, delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali ko
- VDSS Sodba Pdp 810/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2018
Glede vprašanja, ali je bilo tožnikovo delo v območju ionizirajočega sevanja (IOS) ob prevedbi upoštevano in vključeno v osnovno plačo tožnikovega delovnega mesta, se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na ZSPJS, in sicer na člen 49 b), nepravilno oz. nepopolno pa je sklicevanje na KPZZ, konkretno na 1., 2. in 3. člen Aneksa h KPZZ in na 70. člen te KPZZ, saj ta določila ne obravnavajo dodatka za delo v manj ugodnih delovnih pogojih, konkretno dodatka zaradi izpostavljenosti IOS. Je pa v 49.b členu ZSPJ določeno, da se za določitev osnovnih plač, ki so podlaga za prevedbo, upoštevajo dodatki, in sicer v plačni skupini E (delovna mesta na področju zdravstva) konkretno dodatki, predpisani v KPDZS, med njimi tudi dodatek za ionizirajoče sevanje iz 79. člena te kolektivne pogodbe. To pa nadalje pomeni, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil vtoževani dodatek za manj ugodne delovne pogoje z Aneksom k pogodbi o zaposlitvi upoštevan pri določitvi tožnikove osnovne plače in da do dodatnega plačila iz tega naslova ni upravičen.
- VDSS Sodba Pdp 511/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017
Tožnica je v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas na podlagi pravnomočne sodbe prvostopenjskega sodišča, skladno s katero je bila tožena stranka tožnici od 1. 1. 2012 dolžna zagotoviti vse pravice delovnega mesta režiser, ki je uvrščeno v 41. plačni razred. Stranki sta pogodbo o zaposlitvi sklenili 28. 1. 2015 in tako izvršili omenjeno sodbo. Tožnica torej ne izpolnjuje pogoja vsaj 10-letne delovne dobe pri toženi stranki, zato se tudi neutemeljeno sklicuje na uporabo Meril in neutemeljeno zahteva izstavitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim bi bila uvrščena v 47. plačni razred. V primeru, če tožnica v posameznem letu ni bila ocenjena, bi morala od tožene stranke skladno s 17.a členom ZSPJS v 8 dneh od poteka roka za oceno zahtevati, da jo oceni in nato v primeru, da je delodajalec ne bi ocenil niti v dodatnem roku, ki ga določa 17.a člen ZSPJS, bi morala neposredno uveljavljati sodno varstvo, ker ni bila ocenjena.
Povezano: sklici 10Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
10 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 5. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba in sklep Pdp 232/2018Višje delovno in socialno sodišče · 17. 5. 2018
Pri prevedbi plače se lahko upoštevajo le napredovanja, ki jih je prvi tožnik dosegel v okviru višje vrednotenega delovnega mesta dramskega igralca z izjemnimi dosežki oziroma v nazivu prvaka v dramskem in lutkovnem gledališču. To pomeni, da se napredovanja do izhodiščnega količnika 6,80, tj. napredovanja pred spremembo delovnega mesta oziroma naziva, ne upoštevajo. Prvi tožnik je imel v času prevedbe osnovni količnik delovnega mesta 6,80, seštevek količnika z napredovanjem pa je znašal 8,50. Prvi tožnik je do dneva prevedbe na delovnem mestu oziroma v nazivu dosegel štiri napredovanja (iz količnika 6,80 do 7,60 - napredovanje za 2 plačilna razreda ter iz količnika 7,60 do 8,50 - še dodatna 2 razreda). Tožena stranka je zato ob prevedbi plače z upoštevanjem štirih napredovanj prvega tožnika pravilno uvrstila v 54. plačni razred, v letu 2010 pa je z napredovanjem dosegel 56. plačni razred, kar pomeni, da ni bil prikrajšan pri izplačilu plače. V zvezi s plačilom dodatka za delo po posebnem razporedu po določbi tretjega odstavka 16. člena ZJU, delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali ko
- VDSS Sodba Pdp 810/2017Višje delovno in socialno sodišče · 18. 4. 2018
Glede vprašanja, ali je bilo tožnikovo delo v območju ionizirajočega sevanja (IOS) ob prevedbi upoštevano in vključeno v osnovno plačo tožnikovega delovnega mesta, se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na ZSPJS, in sicer na člen 49 b), nepravilno oz. nepopolno pa je sklicevanje na KPZZ, konkretno na 1., 2. in 3. člen Aneksa h KPZZ in na 70. člen te KPZZ, saj ta določila ne obravnavajo dodatka za delo v manj ugodnih delovnih pogojih, konkretno dodatka zaradi izpostavljenosti IOS. Je pa v 49.b členu ZSPJ določeno, da se za določitev osnovnih plač, ki so podlaga za prevedbo, upoštevajo dodatki, in sicer v plačni skupini E (delovna mesta na področju zdravstva) konkretno dodatki, predpisani v KPDZS, med njimi tudi dodatek za ionizirajoče sevanje iz 79. člena te kolektivne pogodbe. To pa nadalje pomeni, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil vtoževani dodatek za manj ugodne delovne pogoje z Aneksom k pogodbi o zaposlitvi upoštevan pri določitvi tožnikove osnovne plače in da do dodatnega plačila iz tega naslova ni upravičen.
- VDSS Sodba Pdp 511/2017Višje delovno in socialno sodišče · 23. 11. 2017
Tožnica je v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas na podlagi pravnomočne sodbe prvostopenjskega sodišča, skladno s katero je bila tožena stranka tožnici od 1. 1. 2012 dolžna zagotoviti vse pravice delovnega mesta režiser, ki je uvrščeno v 41. plačni razred. Stranki sta pogodbo o zaposlitvi sklenili 28. 1. 2015 in tako izvršili omenjeno sodbo. Tožnica torej ne izpolnjuje pogoja vsaj 10-letne delovne dobe pri toženi stranki, zato se tudi neutemeljeno sklicuje na uporabo Meril in neutemeljeno zahteva izstavitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim bi bila uvrščena v 47. plačni razred. V primeru, če tožnica v posameznem letu ni bila ocenjena, bi morala od tožene stranke skladno s 17.a členom ZSPJS v 8 dneh od poteka roka za oceno zahtevati, da jo oceni in nato v primeru, da je delodajalec ne bi ocenil niti v dodatnem roku, ki ga določa 17.a člen ZSPJS, bi morala neposredno uveljavljati sodno varstvo, ker ni bila ocenjena.
- VSRS sodba VIII Ips 8/2016Vrhovno sodišče RS · 21. 6. 2016
Tožena stranka je z določitvijo drugega delovnega mesta in plačnega razreda dejansko izvedla prevedbo tožnikove plače oz. določila njegovo plačo v novem plačnem sistemu. Zato je potrebno pri presoji, ali je bila tožnikova plača ob prehodu na nov plačni sistem določena pravilno, na opisan način izvedeno prevedbo presojati celovito, tako glede določitve delovnega mesta, kot plačnega razreda. Nepravilno je stališče sodišč, da je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi z dne 22. 6. 2010 utemeljeno štela za veljavno sklenjeno, čeprav jo tožnik ni podpisal. Pogodba o zaposlitvi, ki je ne podpišeta obe stranki, ni veljavno sklenjena, niti je ni mogoče šteti za veljavno sklenjeno.
- VDSS sodba in sklep Pdp 50/2015Višje delovno in socialno sodišče · 18. 6. 2015
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ob prevedbi v letu 2008 napredovanje tožnika nepravilno dvakrat upoštevala, in sicer je najprej upoštevala pet napredovanj pri določitvi količnika za izračun nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca, nato pa še pri uvrstitvi tožnika v 32. plačni razred, kar je storila tako, da je osnovnemu, 29. plačnemu razredu delovnega mesta strokovni sodelavec, ponovno prištela pet napredovanj, kar je v nasprotju z ureditvijo postopka prevedbe po ZSPJS. Tožena stranka ob prevedbi tožnika v letu 2008 ni ravnala pravilno, ko je delavce ob prevedbi umestila na delovna mesta v višjem tarifnem razredu, kljub pomanjkanju izobrazbe za ta delovna mesta. Zato je po ugotovitvi nezakonitosti takšnih prevedb utemeljeno spremenila pravilnik in tožnika z veljavnostjo od 1. 7. 2010 dalje pravilno prevedla na delovno mesto samostojnega strokovnega sodelavca I. To delovno mesto je obstajalo že ob prevedbi v letu 2008 in bi ob pravilni uporabi materialnega prava tožnikovo delovno mesto že takrat moralo biti prevedeno v delovno mesto strokovnega sodelavca I. Za drugačno prevedbo tožnika v višji tarifni razred ni bilo podlage v ZSP
- VDSS sodba in sklep Pdp 49/2015Višje delovno in socialno sodišče · 9. 4. 2015
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ob prevedbi v letu 2008 nepravilno dvakrat upoštevala napredovanje tožnice, in sicer je najprej upoštevala štiri napredovanja pri določitvi količnika za izračun nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca, nato pa še pri uvrstitvi tožnice v 31. plačni razred, kar je storila tako, da je osnovnemu, 29. plačnemu razredu delovnega mesta strokovni sodelavec, ponovno prištela štiri napredovanja, kar je v nasprotju z ureditvijo postopka prevedbe po ZSPJS. Tožena stranka ob prevedbi tožnice v letu 2008 ni ravnala pravilno, ko je delavce ob prevedbi umestila na delovna mesta v višjem tarifnem razredu, kljub pomanjkanju izobrazbe za ta delovna mesta. Zato je po ugotovitvi nezakonitosti takšnih prevedb utemeljeno spremenila pravilnik in tožnico z veljavnostjo od 1. 7. 2010 dalje pravilno prevedla na delovno mesto samostojnega strokovnega sodelavca I. To delovno mesto je obstajalo že ob prevedbi v letu 2008 in bi ob pravilni uporabi materialnega prava tožničino delovno mesto že takrat moralo biti prevedeno v delovno mesto strokovnega sodelavca I. Za drugačno prevedbo tožnice v višji tarifni razred ni bilo podlage
- VDSS sklep Pdp 714/2014Višje delovno in socialno sodišče · 19. 2. 2015
Tožeča stranka uveljavlja vračilo preveč izplačane plače v spornem obdobju zaradi napačne prevedbe plačnega razreda ob prehodu v nov plačni sistem. Ker je toženka neupravičeno pridobila razliko v plači med plačo, ki ji po zakonu, predpisih in drugih aktih, izdanih na podlagi zakona, pripada in plačo, ki temelji na ničnem določilu pogodbe o zaposlitvi, mora to razliko vrniti. V delovnih sporih je dokazno breme o tem, da je delodajalec pravilno vodil evidenco dela ter za njih pravilno obračunal in nakazoval prejemke iz delovnega razmerja, na strani delodajalca. Zato je dokazno breme pri zahtevku na vračilo preveč izplačane plače na tožeči stranki, da izkaže, koliko bi zakonita plača v vtoževanem obdobju znašala.
- VDSS sodba Pdp 1148/2012Višje delovno in socialno sodišče · 11. 4. 2013
Tožnik (vojak) je bil pred prevedbo razporejen na dolžnosti enotovni podčastnik, z ukazom pa je bil določen za nadomeščanje poročnika, razporejenega na dolžnosti poveljnika čete. Pripadnik Slovenske vojske na tej dolžnosti je bil uvrščen v 34. začetni plačni razred, tožnik pa je bil preveden v 31. plačni razred. Za utemeljenost tožbenega zahtevka na plačilo razlike v plači je odločilno, da je tožnik v spornem obdobju opravljal delo poveljnika čete, ki je bilo bolj zahtevno od njegove dolžnosti enotnega podčastnika ter zaradi tega višje ovrednoteno. Ker je tožnik opravljal vse naloge zahtevnejšega delovnega mesta, je upravičen do plačila razlike v plači med 31. plačnim razredom in 34. plačnim razredom.
- VDSS sodba Pdp 1035/2012Višje delovno in socialno sodišče · 7. 11. 2012
V primeru presoje zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je bila opravljena prevedba po prehodu v nov plačni sistem, je bistveno, ali je bila prevedba plače v nov plačni sistem opravljena pravilno in v skladu z ZSPJS in splošnimi akti. Nominalni znesek osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se seštevek količnika delovnega mesta in dodatkov iz 49.b člena ZSPJS, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz 4. odstavka 49. člena ZSPJS (2. odstavka 49. člena ZSPJS).
- VDSS sodba Pdp 788/2012Višje delovno in socialno sodišče · 6. 9. 2012
Določbo 49a. člena ZSPJS je potrebno razumeti tako, da se ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva upošteva količnik, ki je bil za delovno mesto oziroma naziv določen v individualnem delovno pravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu.