832. člen OZ

Distributer lahko ob prenehanju distribucijske pogodbe uveljavlja odpravnino, utemeljena pa je, kadar obstajajo naslednji razlogi: če in kolikor je pridobil dobavitelju nove stranke ali je občutno povečal posle z dosedanjimi strankami in ima dobavitelj tudi po prenehanju pogodbe znatne koristi ali obstoj posebne okoliščine. Odpravnina je utemeljena le, če poleg distributerjevega prejšnjega prizadevanja obstaja znatna dobaviteljeva korist tudi po prenehanju pogodbe.

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, ker niso podani pogoji iz 367. a člena ZPP. Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367. c člena ZPP.

Ob ugotovitvi, da tožeča stranka določil pogodbe ni izpolnjevala oziroma jih ni izpolnjevala korektno, je zaključek sodišča, da to predstavlja dovolj resen vzrok za odpoved pogodbe brez odpovednega roka, pravilen.

Dejstvo, da se distribucijska pogodba močno približuje prodajni pogodbi, še ne pomeni, da je treba v zvezi z njenim prenehanjem uporabiti določbe o prodajni pogodbi oziroma splošne določbe OZ o prenehanju pogodb. Ravno v zvezi s tem vprašanjem tudi pravna teorija zavzema stališče, da zaradi elementa trajnosti distribucijskega razmerja praviloma pride v poštev (smiselna) uporaba določb o prenehanju agencijske pogodbe in posledicah tega prenehanja. Že sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da sta pogodbeni stranki v letih 2009 in 2010 poslovali v okolju zaostrene ekonomske situacije, recesije in upada prodaje na področju motornih vozil ter da je visok dolg tožnice do toženke povzročil povečano poslovno tveganje na obeh straneh, poplačan pa je bil med drugim z vračanjem motornih vozil in unovčitvijo prve bančne garancije. V takih okoliščinah nepredložitev nove bančne garancije tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja dovolj resen vzrok za toženkin odstop od Pogodbe brez odpovednega roka.

Ekonomski smisel agencijske pogodbe je v tem, da naročnik z izkoriščanjem agentovega znanja, izkušenj in poslovnih stikov, vezanih na določen trg, česar naročnik sam nima v zadostni meri, na takšnem trgu pridobi posel ali ga pridobi v večjem obsegu. Poleg trajnosti je ena bistvenih značilnosti takšne pogodbe zaupnost razmerja in s tem povezana dolžnost agenta, da ves čas skrbi za interese naročnika. Za agencijsko pogodbo veljajo posebna pravila, tudi o prenehanju pogodbe po volji ene pogodbene stranke zaradi resnih vzrokov. Možnost odstopa od agencijske pogodbe se zato precej razlikuje od instituta razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin po splošnih določilih OZ. Ob nastopu resnega vzroka, na katerega se je tožena stranka sklicevala, je torej od agencijske pogodbe mogoče brez odpovednega roka utemeljeno odstopiti le z nedvoumno izjavo, podano drugi stranki, o okoliščinah, ki tak odstop utemeljujejo. Navedba resnega vzroka v odstopni izjavi je namreč bistvena zahteva za veljavnost odstopa in sestavni del te izjave in šele prejem odstopne izjave zaradi resnega vzroka povzroči takojšnje prenehanje pogodbe. Če za odstop ni bilo resnih vzrokov ali pa ti niso b

V obravnavanem primeru ugotovljena naklepna kršitev Pogodbe predstavlja tako resen vzrok, na podlagi katerega je bila tožena stranka upravičena odstopiti od pogodbe brez odpovednega roka (832. člen OZ v zvezi z 8. členom Pogodbe), kot tudi krivdni razlog, ki izključuje odpravnino po 2. točki 834. člena OZ.

Distribucijsko pogodbo, ki je mešana pogodba, teorija kljub neureditvi v zakonu uvršča med nominatne pogodbe. Medtem ko agent v agencijski pogodbi skrbi zato, da tretje osebe sklepajo pogodbe z naročiteljem in v tem smislu le posreduje ali v imenu in na račun naročitelja sklepa pogodbe v zameno za provizijo, pa distributer kupuje blago zaradi nadaljnje prodaje v zameno za morebiten priviligiran položaj na določenem območju in za rabate. Morebiten ekonomski neuspeh distributerja obremenjuje principala, ki praviloma množično sklepa distribucijske pogodbe, zato je upravičen postaviti pogoje, po katerih distributer blago od njega odkupuje. Nepredložitev bančne garancije predstavlja dovolj resen vzrok za odpoved pogodbe.

Dopuščena revizija o vprašanju ali je »resne vzroke«, ki omogočajo odstop od pogodbe brez odpovednega roka po 832. členu OZ, mogoče enačiti s krivdnimi razlogi, ki izključujejo odpravnino po 2. točki 834. člena OZ .

Že same besedne zveze „se šteje kot odpovedana“ ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za odpoved brez odpovednega roka. Tožnik se je angažiral pri sklepanju pogodb za druge zavarovalnice, s čimer je kršil dolžnost zvestobe in lojalnosti do tožene stranke. Takšno njegovo ravnanje predstavlja kršitev petega odstavka 807. člena OZ, 814. člena OZ in določb 2. člena pogodbe, kar dodatno utrjuje pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni upravičen do vtoževane odpravnine.

Ker je tožeča stranka kršila navodila tožene stranke (naročitelja) o načinu poslovanja, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da navedeno zadostuje za ugotovitev, da obstoji resen razlog za odpoved posredniške pogodbe brez odpovednega roka.

Bistvena kršitev, ki pogodbeno stranko, ki spoštuje pogodbene obveznosti opravičuje do odstopa od pogodbe pomeni, da ob upoštevanju normalnega gospodarskega rizika ni mogoče pričakovati, da bi stranka vztrajala pri izvrševanju pogodbe. Pojem sporazuma temelji na obstoju soglasja volj med najmanj dvema strankama. Podjetji (oziroma podjetja) morata izraziti skupno voljo, da bosta na trgu ravnali na določen način. Če odločitev podjetja pomeni enostransko ravnanje tega podjetja, se zanjo ne uporablja navedena prepoved.