833. člen OZ

Pravico do odpravnine določa prvi odstavek 833. člena OZ. Zastopnik pridobi pravico do odpravnine, če je naročitelju pridobil nove stranke ali je občutno povečal posle z dosedanjimi strankami.

Distributer lahko ob prenehanju distribucijske pogodbe uveljavlja odpravnino, utemeljena pa je, kadar obstajajo naslednji razlogi: če in kolikor je pridobil dobavitelju nove stranke ali je občutno povečal posle z dosedanjimi strankami in ima dobavitelj tudi po prenehanju pogodbe znatne koristi ali obstoj posebne okoliščine. Odpravnina je utemeljena le, če poleg distributerjevega prejšnjega prizadevanja obstaja znatna dobaviteljeva korist tudi po prenehanju pogodbe.

Sklep FURS ima dokazno vrednost po prvem odstavku 224. člena ZPP in dokazuje resničnost tistega, kar se v njem kot javni listini potrjuje ali določa. Tožeča stranka pa ni izkoristila možnosti, ki jo daje četrti odstavek 224. člena ZPP in ni dokazovala, da so dejstva v sklepu FURS neresnično ugotovljena. Sodišče prve stopnje je v 15. točki razlogov obrazložilo, da je bil pobot izveden v skladu z določbo 12. člena Sporazuma, bil je tudi realiziran, kot izhaja iz izpiska o zapiranju obveznosti z dne 21. 11. 2017 (A4). 12. člen Sporazuma je določal, da sme tožena stranka kot naročnik katerokoli svojo terjatev do tožeče stranke kot posrednika (iz kateregakoli naslova), pobotati s katerokoli terjatvijo posrednika do sebe iz naslova tega Sporazuma. To pa pomeni, da sta se pravdni stranki o pobotanju sporazumeli in ni potrebna še posebna enostranska izjava volje tožene stranke o pobotanju. V skladu z 10. členom Sporazuma je sodišče prve stopnje ugotovilo, česar tožeča stranka v pritožbi ne napada, da sta se pravdni stranki, ob prenehanju njunega poslovnega odnosa dogovorili za nadomestilo za predčasno prenehanje veljavnosti Pogodbe v višini dveh povprečnih mesečnih provizij. Po vsebini

Ni mogoče slediti izračunu odpravnine po katerem bi ena od dveh dejavnosti, ki pomeni veliko večino prihodkov stranke, pomenila le manjši del stroškov. Tožeča stranka s tem ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu. Upoštevanje zgolj že nastalih stroškov, brez prihodnjih, in predvidevanje dobička zgolj na podlagi povprečja rezultatov, ne more zadostovati za izračun odpravnine. S samo sklenitvijo novih naročniških razmerij za nove stranke tožena stranka še ni dosegla znatne koristi. Vsaka gospodarska pogodba se sklene, ker stranki pričakujeta določeno korist od nje. Pravica do odpravnine ni avtomatična, temveč le ob izpolnitvi določenih pogojev, med katerimi je tudi obstoj znatne koristi na strani naročitelja. Tožeča stranka je iz iste dejanske podlage zahtevala plačilo odpravnine po več zahtevkih. Pri tem je šlo zgolj za različne zneske in v bistvu za t. i. vključene zahtevke in primer navidezne kumulacije zahtevkov. Znesek podrednega in podpodrednega zahtevka je že bil vključen v primarni zahtevek. V razmerju med različnimi zahtevki (ki pa to dejansko niso bili) je že nastopila litispendenca. Slednja pa predstavlja razlog za zavrženje tožbe.

O blagu, ki naj bi bilo v zalogah, je pred izdelavo izvedenskega mnenja imela podatke samo tožena stranka. Tožeča stranka je po pridobitvi izvedenskega mnenja in sodelovanju pri ogledu ob izdelavi le-tega šele prvič lahko podala konkretne pripombe glede stvari, ki jih je imela tožena stranka v zalogah. Zato so bile te navedbe pravočasne. Po pridobitvi izvedenskega mnenja se je tako postavilo kot sporno dejstvo, ali je bilo res vse blago v zalogah proizvedeno pred prepovedjo prodaje. Opisana procesna situacija je zato terjala ustrezen odgovor tožene stranke. Namen določbe četrtega odstavka 833. člena OZ je v zagotovitvi odmene tistemu zastopniku, ki v pričakovanju dolgoročnega sodelovanja vlaga v pridobivanje kupcev, do prekinitve pogodbe pa pride prej kot bi se ta vlaganja lahko povrnila.

Tožnik, ki se je odločil, da uveljavlja svoj zahtevek tudi na podlagi prvega odstavka 833. člena OZ bi moral pred takšno odločitvijo imeti podatke, ali je s svojim delom, kot igralniški zastopnik, občutno povečal obisk igralnice tožene stranke. Zato bi moral navesti, kdaj in koga je pripeljal v igralnico kot svojo novo stranko, koliko in kdo so bili tisti, ki so več hodili zaradi njegovih prizadevanj in podobno. Gre za podatke, ki izvirajo iz njegove sfere, in ki bi jih moral poznati in zato tudi zatrjevati. S seznamom, ki naj bi ga predložila nasprotna stranka, bi te njegove trditve zgolj preverjali.

Tožeča stranka ni uspela izkazati, da bi imelo obravnavano distribucijsko razmerje, ki je mešano, več elementov agencijske kot distribucijske (in s tem prodajne) pogodbe.

Glede na to, da se skladno s 17. členom ZPP pristojnost presoja glede na trditve tožeče stranke v fazi tožbe oziroma v primeru ugovora o nepristojnosti tudi na podlagi trditev v ugovoru, ne drži, da je bila toženi stranki odvzeta možnost izjaviti se na navedbe tožeče stranke v odgovoru na ugovor. Tožena stranka je tista, ki je vložila ugovor o nepristojnosti in v njem je imela možnost zatrjevati neobstoj slovenske jurisdikcije, zato je sodišče prve stopnje, glede na to, da se je postopek začel s predlogom za izdajo evropskega plačilnega naloga, upravičeno toženi stranki omogočilo vložitev prve obrazložene vloge, s katero je lahko odgovorila na ugovor o nepristojnosti oziroma utemeljila obstoj slovenske jurisdikcije. Tako je bilo obema strankama omogočena pravica izjaviti se o mednarodni pristojnosti. Distribucijska pogodba, s katero se distributer zaveže, da bo od principala kupoval blago, ki ga bo potreboval za zadovoljitev povpraševanja svojih strank, principal pa se zaveže, da bo distributerju, ki ga je v ta namen sam izbral, prodajal blago, in ki zlasti vsebuje posebne pogoje glede distribucije prodanega blaga, je pogodba o opravljanju storitev.

Tožena stranka je tista, ki je vložila ugovor o nepristojnosti in v njem je imela možnost zatrjevati neobstoj slovenske jurisdikcije, zato je sodišče prve stopnje, glede nato, da se je postopek začel s predlogom za izdajo evropskega plačilnega naloga, upravičeno toženi stranki omogočilo vložitev prve obrazložene vloge, s katero je lahko odgovorila na ugovor o nepristojnosti oziroma utemeljila obstoj slovenske jurisdikcije. Tako je bilo obema strankama omogočena pravica izjaviti se o mednarodni pristojnosti in očitek o kršitvi načela kontradiktornosti ni utemeljen. Tožeča stranka v predmetnem postopku vtožuje plačilo odpravnine iz naslova prenehanja distribucijske pogodbe na podlagi 833. člena OZ. Glede na to sporna terjatev temelji na zatrjevanih opravljenih storitvah tožeče stranke za toženo stranko, zato je upoštevaje drugo alinejo točke (b) prvega odstavka 7. člena BU I podana mednarodna pristojnost sodišča RS, saj so bile vse zatrjevane aktivnosti tožeče stranke v zvezi z blagom, ki ga je kupila od tožene stranke, opravljene na območju RS.

Pogoj za odločanje o pravici do plačila odpravnine v skladu z 833. člena OZ je zatrjevanje dejstev, ki bi, če bi se izkazala za resnična, utemeljila izplačilo odpravnine. Tožnik, ki sicer ni zavezan navesti pravne kvalifikacije zahtevka, mora tako pojasniti, na kakšni podlagi, navedeni v prvem ali četrtem odstavku 833. člena OZ, zahteva odpravnino.

Ker je tožeča stranka kršila navodila tožene stranke (naročitelja) o načinu poslovanja, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da navedeno zadostuje za ugotovitev, da obstoji resen razlog za odpoved posredniške pogodbe brez odpovednega roka.