831. člen OZ

Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno uporabo materialnega prava. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo. Pojasnilo je, da sta pravdni stranki v smislu določbe 3. člena o prostem urejanju obligacijskih razmerij, sklenili Pogodbo o posredovanju z dne 2.7.2020, na podlagi katere tožeča stranka zahteva plačilo za opravljeno storitev. Določila navedene pogodbe predstavljajo materialno podlago za odločitev v tem sporu (13. in 16. točka obrazložitve). Pogodba o posredovanju, ki sta jo pravdni stranki sklenili, je torej tista, ki zavezuje. Že iz naslova pogodbe izhaja, da gre za posredniško pogodbo in so pritožbene navedbe, o napačno uporabljenem materialnem pravu, o zamenjavi z elementi pogodbe o trgovskem zastopanju (807. člen OZ), prekoračitvi zakonskega okvira posredniške pogodbe z upoštevanjem pogajanj in sklenitve posla, povsem napačne in zavajajoče.

Tožnik, ki se je odločil, da uveljavlja svoj zahtevek tudi na podlagi prvega odstavka 833. člena OZ bi moral pred takšno odločitvijo imeti podatke, ali je s svojim delom, kot igralniški zastopnik, občutno povečal obisk igralnice tožene stranke. Zato bi moral navesti, kdaj in koga je pripeljal v igralnico kot svojo novo stranko, koliko in kdo so bili tisti, ki so več hodili zaradi njegovih prizadevanj in podobno. Gre za podatke, ki izvirajo iz njegove sfere, in ki bi jih moral poznati in zato tudi zatrjevati. S seznamom, ki naj bi ga predložila nasprotna stranka, bi te njegove trditve zgolj preverjali.

Drugi odstavek 808. člena OZ določa, da se stranki lahko dogovorita, da je pisna oblika pogoj za veljavnost pogodbe in njenih sprememb. Vendar pa ta določba ne velja absolutno. Če stranki pogodbo, ki je sklenjena za določen čas, izvršujeta tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, gre za pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas (prvi stavek drugega odstavka 831. člena OZ). Stališče pritožbenega sodišča, da navedene določbe v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, je napačno. Drži sicer, da je določba dispozitivne narave, vendar pa je tudi ravnanje strank, ki pogodbo po izteku časa, za katerega je veljala, izvršujeta, treba šteti kot njuno dispozicijo. Določba 831. člena OZ pride v poštev ne glede na obličnost. Tudi v primeru, ko je določena obvezna oblika, se namreč pogodba lahko transformira v pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, če jo stranki izpolnjujeta po izteku časa, za katerega je bila sklenjena. Enak zaključek je mogoče narediti tudi na podlagi splošnih določb OZ. Če teorija o realizaciji pogodbe lahko pride v poštev za obličnost, ki jo določa zakon, potem je še toliko bolj uporabljiva za primere, ko se za določeno obliko dogovorita pogodbeni stranki.