141. člen OZ

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zavod - PB v predmetni zadevi ni opustil dolžnega nadzora nad pripeljano osebo in zato ni deloval protipravno.

Pritožbeno sodišče ne soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je zavod odgovoren za tožnici nastalo škodo, ker je bil dolžan pričakovati in preprečiti ravnanje L.P., ki je s svojim vedenjem in značilno hitro hojo s specifičnimi kretnjami okončin izstopala med varovanci. Res je, da je potrebno ravnanje zavoda presojati strožje in da mora njegovo ravnanje ustrezati pričakovanemu ravnanju dobrega strokovnjaka, vendar pa je ravnanje duševno prizadetih velikokrat nepredvidljivo, vsakega takšnega protipravnega ravnanja varovanca pa zavod tudi kot dober strokovnjak ne more preprečiti ali se mu izogniti. Odgovornost zavoda za ravnanje duševno prizadetih oseb ni objektivna. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da zavod dolžnega nadzorstva nad varovanko v predmetni zadevi ni opustil, kar je narekovalo zavrnitev tožbenega zahtevka zoper toženko.

V primeru, ko ima stvar napako, zaradi katere njena uporaba pomeni povečano škodno nevarnost, za nastalo škodo oškodovancu odgovarja njen imetnik, in sicer po splošnem pravilu o objektivni odgovornosti. Napaka je namreč vzrok, ki izvira iz same stvari. V obravnavanem primeru je prav okvara pnevmatskega kladiva povzročila, da je orodje že ob dotiku s kakršnimkoli predmetom vanj nenadzorovano in z izjemno veliko silo izstrelilo žičnik večjih dimenzij, zaradi nastopa teh okoliščin pa je uporaba pnevmatskega kladiva zagotovo predstavljala povečano škodno nevarnost za tistega, ki je delal z njim. Pnevmatsko kladivo, s katerim se je poškodoval tožnik, je tako v danih okoliščinah predstavljalo nevarno stvar, navedeno dejstvo pa utemeljuje objektivno odgovornost zavarovanke tožene stranke in posledično odgovornost tožene stranke za nastalo škodo.

V urbanih okoljih je mogoče upoštevati sicer trajajoče gradbene posege, ki pa so še normalni in običajni tudi v kontekstu za posamično vrsto gradnje predpisanih standardov; neprijetnosti med gradnjo morajo torej okoliški prebivalci oziroma sosedi določen – še razumen čas trpeti.

Ne gre za privolitev v nastalo škodo, če se je tožnik kot prostovoljni gasilec odzval pozivu za sodelovanje na vaje, nato pa se je poškodoval pri skoku z velike višine na blazino, za katerega ga je določil podpoveljnik gasilskega društva. Tožnik je namreč dana navodila moral spoštovati. Privolitve pa tudi ni mogoče enačiti zgolj s poznavanjem rizika, ki mu je oškodovanec izpostavljen.

Zavod, kot strokovna organizacija za vzgojo in varstvo, je pri opravljanju svoje dejavnosti dolžan ravnati s profesionalno skrbnostjo. Zato bi moral nepredvidljivo reakcijo varovanca pričakovati in rejnico na to opozoriti.