109. člen OZ

Če prejemnik nepovratna sredstva uporablja nenamensko, gre za kršitev pogodbe, ki onemogoča dosego namena, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Sankcija za to kršitev je bila s pogodbo vnaprej predvidena; gre za odstop od pogodbe s posledičnim vrnitvenim zahtevkom.

Neposredovanje oziroma neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevala odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitve pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes, saj bi se tožnica z višino ustvarjenega dohodka prodaje učbeniškega gradiva lahko seznanila z vpogledom v toženčeve poslovne listine in poslovne knjige, kar mora slednji avtorju omogočiti na njegovo zahtevo. Delno neplačilo pogodbenih obveznosti bi imelo za posledico prenehanje pogodbe šele takrat, ko ne bi bilo več mogoče doseči namena pogodbe. V konkretnem primeru ima delno neplačilo avtorskega honorarja za posledico lahko le tožničin izpolnitveni zahtevek, ne pa tudi odstopa od pogodbe, kot najtežje sankcije. Zmotno je materialnopravno stališče, da velik finančni aranžma toženke pri izdaji in distribuciji učbenika z vidika razmerja med neizpolnjenimi in izpolnjenim delom pogodbe ni pravno pomemben.

Tožeča stranka je bila dolžna toženi stranki obračunati in plačati nadomestilo plače za sporno obdobje do ponovnega poziva na delo na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča, izdane v drugem individualnem delovnem sporu. Tožeča stranka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. V obveznost tožeče stranke, da toženki povrne in izplača nadomestilo plače na podlagi in v skladu s pravnomočno sodbo, ni posegla odločba Zavoda RS za zaposlovanje, s katero je bila odpravljena odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in je Zavod RS za zaposlovanje vračilo nadomestila med brezposelnostjo za isto obdobje zahteval od tožeče stranke. Odločba vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med tožečo stranko in toženko. Po odpravi prejšnje odločbe o priznanju denarnega nadomestila toženki, odločba nalaga tožeči stranki (delodajalki) povračilo izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zavezanka za vračilo je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi zavoda upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. V konkretnem primeru ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer br

Tožnica svoje terjatve ni bila dolžna prijaviti v stečajnem postopku nad toženko, saj je njena terjatev na vračilo plačanega predujma nastala šele z odstopom od pogodbe, in sicer po začetku stečajnega postopka ter po poteku roka za prijavo terjatev.

Z vročitvijo opomina dolžnikoma je upnik izpolnil materialnopravno predpostavko za predčasno zapadlost terjatve in pridobil odpoklicno pravico, z vročitvijo odpovedi od pogodbe pa je upnik uresničil še oblikovalno upravičenje - odpoklicno pravico, katere pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve.

Rok za izpolnitev obveznosti iz predpogodbe niti ni bil določen, bil je zgolj povezan s postopkom parcelacije (ki je nesporno že bil izveden) in odprave pravnih ovir, zato sta pravdni stranki svojo obveznost odprave pravnih ovir in bremen lahko izpolnili vse do sklenitve glavne menjalne pogodbe (6. člen predpogodbe) oziroma do zadnjega naroka za glavno obravnavo po stanju katerega je sodišče prve stopnje razsodilo. Do izpolnitve v obravnavanem primeru namreč še sploh ni prišlo, saj predpogodbene obveznosti niso bile izpolnjene, prav tako še ni bila sklenjena menjalna pogodba, zato o napakah izpolnitve ne moremo govoriti.

Glede na tožbene trditve je temelj zahtevka tožeče stranke 468. čl. Obligacijskega zakonika (OZ), kateri določa pravice kupca, ki je o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, med drugim lahko takšen kupec odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.

Ker toženec ni sporočil sprememb (samozaposlitev, prijava na zavodu RS za zaposlovanje), kot je bilo določeno v odločbi o priznanju pravice do otroškega dodatka, je ravnal nepošteno (in v določenem obdobju prejemal zneske dodatka, za katere ni bil upravičen). Od neupravičeno pridobljenih zneskov je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti in sicer od dneva pridobitve posameznega zneska otroškega dodatka do plačila.

Izven pravdnega postopka pridobljeno, po stranki naročeno mnenje predstavlja le del strankine trditvene podlage. Dokazni predlog za neposredno zaslišanje izvedenke C., ki je tako mnenje izdelala, je sodišče prve stopnje zato utemeljeno zavrnilo. Vsebina izjave se presoja po objektivnih merilih in ne po tem, kar je stranka, ki je voljo izjavila, intimno želela. Stranka mora v fazi sklepanja pogodbe pojasniti ali zahtevati pojasnilo o okoliščinah, ki lahko privedejo do nesporazuma. Če tega ne stori, se lahko sklicuje na nesporazum le, če je objektivno mogoče opravičiti njeno drugačno razumevanje narave pogodbe, podlage ali predmeta obveznosti.

Z izplačilom zavarovalnine je tožeča stranka po samem zakonu, na podlagi subrogacije, vstopila v pravice N. iz kreditne pogodbe napram tožencu, ki je škodo povzročil z neplačevanjem kreditnih obveznosti. Zato posebna izjava o odstopu terjatve ni bila potrebna.

Iz spisa ni razvidno, da bi dolžnik prejel obvestilo o odstopu od pogodbe, čeprav ga je k takšnemu obvestilu zavezovalo tako pogodbeno določilo, pa tudi 109. čl. OZ, ki določa, da mora upnik, ki zaradi neizpolnitve dolžnikove obveznosti odstopi od pogodbe, to nemudoma sporočiti dolžniku. Vendar pa opustitev te obveznosti ne pomeni, da zaradi tega pogodba ni prenehala.

Banka je toženca pozvala, da poravna zapadle obroke kredita, obresti in stroške; toženec je imel možnost, da zapadle obveznosti poravna in na ta način kreditno pogodbo vzdrži v veljavi, vendar pozivu ni sledil. Rok za odstop od pogodbe ni predpisan. Posebna oblika ali kakšna druga obličnost za odstopno izjavo ni predpisana. Toženec je bil z odstopom od pogodbe seznanjen najkasneje s prejemom tožbe. Notifikacijska dolžnost pogodbenika, o kateri govori 109. čl. OZ, na veljavnosti odpovedi ne more imeti vpliva, saj nastopi šele po odpovedi pogodbe.