8. člen ZOro-1
Posest orožja pomeni neposredno dejansko oblast nad orožjem. Dajanje orožja v uporabo pomeni omogočanje uporabe orožja pod neposrednim nadzorom odgovorne osebe lovske organizacije in strelske organizacije, razen če ta zakon določa drugače. Posojanje orožja pomeni izročitev orožja v posest in uporabo za določen čas. Nošenje orožja pomeni, da ima posameznik orožje, pripravljeno za uporabo, pri sebi. Za nošenje orožja se ne šteje, če ima posameznik orožje pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih oziroma znotraj svojih ograjenih nepremičnin na način, da ne vznemirja ljudi, če ni s tem zakonom drugače določeno. Za prenašanje orožja gre, če orožje ni pripravljeno za uporabo in je zaprto v embalaži, pri čemer mora biti strelivo ločeno od orožja, prenos pa je potreben iz upravičenih razlogov. Strelivo je ločeno od orožja, ko je izpraznjen bobnič ali ležišče naboja v cevi in je prazen nabojnik, v primeru polnega nabojnika pa je ta izvlečen, strelivo oziroma nabojnik s strelivom pa se fizično ne dotika orožja. Posameznik sme nositi in prenašati orožje, če ima pri sebi veljaven orožni list. Posameznik sme orožje prenašati tudi, če ima pri sebi ustrezno drugo veljavno orožno listino oziroma potrdilo o prijavi orožja in uraden identifikacijski dokument, ki ga je izdal državni organ in je opremljen s fotografijo. Kdor nosi ali prenaša orožje, mora na zahtevo policista pokazati orožno listino ali potrdilo o prijavi orožja, ki upravičuje nošenje, prenašanje oziroma posest orožja, ter uraden identifikacijski dokument iz prejšnjega odstavka.
- VSK Sodba PRp 154/2025Višje sodišče v Kopru · 2025
Prenašanje orožja pomeni povečano nevarnost za storilca in okolico, kar terja izpolnjevanje strožjih varnostnih zahtev. Pod vplivom alkohola je zato vsakdo, pri katerem se ugotovi, da je užival alkohol. Le s popolno prepovedjo uživanja alkohola je mogoče zagotoviti, da ne bi prihajalo do nesreč zaradi alkohola (ko bi storilec napačno ocenil svojo "zanesljivost").
- UPRS Sodba IV U 9/2020-21Upravno sodišče RS · 2022
Zračna puška je glede na zakonske določbe orožje. Za bistvene sestavne dele orožja veljajo enaka pravila kot za orožje. Ker ZOro-1 zračno orožje (katerokoli) obravnava kot orožje oziroma pri tem ne določa izjem glede njegovega pošiljanja po pošti, je pri rokovanju z njim potrebno upoštevati vse določbe ZOro-1. Prepoved pošiljanja orožja po pošti torej velja za vse kategorije orožja iz 3. člena ZOro-1, ne glede na razlog pošiljanja ali prejemnika. Uporaba več določb skupaj daje podlago za zaključek, da orožja ni mogoče pošiljati po pošti ter da prevoza orožja in streliva v imenu tožnika ne more opravljati kdor koli oziroma da je to dovoljeno le določenim osebam.
- UPRS Sodba I U 1471/2018-13Upravno sodišče RS · 2019
Upravni organ je že na podlagi javne listine (pravnomočne odločbe prekrškovnega organa) z dokazno veljavo, kot jo določata prvi in drugi odstavek 169. člena ZUP, imel zadostno podlago za ugotovitev, da je tožnik nosil orožje na način, da se lahko sklepa, da ni zanesljiv in zato tudi ne upravičen do posesti orožja.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 9Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 7. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba PRp 154/2025Višje sodišče v Kopru · 15. 7. 2025
Prenašanje orožja pomeni povečano nevarnost za storilca in okolico, kar terja izpolnjevanje strožjih varnostnih zahtev. Pod vplivom alkohola je zato vsakdo, pri katerem se ugotovi, da je užival alkohol. Le s popolno prepovedjo uživanja alkohola je mogoče zagotoviti, da ne bi prihajalo do nesreč zaradi alkohola (ko bi storilec napačno ocenil svojo "zanesljivost").
- UPRS Sodba IV U 9/2020-21Upravno sodišče RS · 8. 7. 2022
Zračna puška je glede na zakonske določbe orožje. Za bistvene sestavne dele orožja veljajo enaka pravila kot za orožje. Ker ZOro-1 zračno orožje (katerokoli) obravnava kot orožje oziroma pri tem ne določa izjem glede njegovega pošiljanja po pošti, je pri rokovanju z njim potrebno upoštevati vse določbe ZOro-1. Prepoved pošiljanja orožja po pošti torej velja za vse kategorije orožja iz 3. člena ZOro-1, ne glede na razlog pošiljanja ali prejemnika. Uporaba več določb skupaj daje podlago za zaključek, da orožja ni mogoče pošiljati po pošti ter da prevoza orožja in streliva v imenu tožnika ne more opravljati kdor koli oziroma da je to dovoljeno le določenim osebam.
- UPRS Sodba I U 1471/2018-13Upravno sodišče RS · 16. 10. 2019besedilo 2000–2021
Upravni organ je že na podlagi javne listine (pravnomočne odločbe prekrškovnega organa) z dokazno veljavo, kot jo določata prvi in drugi odstavek 169. člena ZUP, imel zadostno podlago za ugotovitev, da je tožnik nosil orožje na način, da se lahko sklepa, da ni zanesljiv in zato tudi ne upravičen do posesti orožja.
- VSM Sodba PRp 46/2018Višje sodišče v Mariboru · 4. 4. 2018besedilo 2000–2021
Navedena dva prekrška sta v navideznem idealnem steku, saj so vsi zakoniti znaki drugega prekrška (deseti odstavek 101. člena ZPrCP) zajeti v prvem prekršku (deveti odstavek 27. člena ZPrCP), oziroma so vsi zakoniti znaki drugega prekrška konzumirani v zakonitih znakih prvega prekrška iz izreka izpodbijane sodbe. Na tak način je celotna prepovedana količina enega dejanja oziroma prekrška vsebovana v drugem, saj pri prvem prekršku obdolženec ni ravnal po predpisanem znaku pooblaščene uradne osebe oziroma policista, ki ga je ustavljal in na tak način ni zadostil namenu policista, da obdolženec vozilo ustavi in omogoči postopek, za povsem isti namen policistov pa gre v zvezi z obdolženčevo nadaljnjo vožnjo osebnega avtomobila, ko so mu policisti s službenim vozilom in modro svetilko ter kratkimi zvočnimi znaki s sireno sledili in gre za njihov isti namen, da obdolženec z vozilom ustavi in omogoči postopek, prav tako pa gre tudi za obdolženčevo isto vožnjo istega osebnega avtomobila na isti lokaciji, kar utemeljuje zaključek, da gre v obravnavani zadevi med navedenima dvema prekrškoma za navidezni idealni stek in drugačna ocena pomeni zgolj neupravičeno kopičenje prekrškov. Zako
- VSL sodba PRp 340/2016Višje sodišče v Ljubljani · 12. 1. 2017besedilo 2000–2021
Ker je namen določb o nošenju orožja, da z nošenjem orožja na javnem kraju niso ogroženi ljudje ali premoženje, prekrška po 5. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 ne stori, kdor nosi orožje ali ga ima pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih.
- VSRS Sodba IV Ips 139/2013Vrhovno sodišče RS · 18. 2. 2014besedilo 2000–2021
Zakonski znak prekrška po določbi 15. točke prvega odstavka 81. člena v zvezi z določbo 67. člena ZOro-1 je vnos orožja v Republiko Slovenijo, v obravnavanem primeru pa se je storilcu prekrška očitalo, da je skušal iznesti lovsko puško in strelivo iz Republike Slovenije brez evropske orožne listine - tako očitano ravnanje pa je treba pravno opredeliti po določbi 2. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1, ki določa, da se za prekršek kaznuje posameznik, ki nosi ali prenaša orožje brez orožne listine.