31. člen ZZZiv

Iz Veterinarskega poročila in zapisnika o inšpekcijskem pregledu kot tudi iz uradnega zaznamka vodje zavetišča izhaja, da je tožnik s svojimi ravnanji kršil določbo prve alineje prvega odstavka 7. člena v zvezi z 2. členom ZZZiv, po kateri mora skrbnik živalim zagotoviti bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji.

Po določbi prvega odstavka 31. člena ZZZiv vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik, kar v konkretnem primeru pomeni, da je to dolg zapuščine. Stroški oskrbe konja so nastali v predmetnem postopku veterinarske inšpekcije, ko je bil tožnik postavljen za začasnega skrbnika konja z odločbo v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi predpisi (ZVMS in ZZZiv), vendar je bila pravna podlaga, na kateri je to storitev izvajal, pogodbena, to je civilnopravna. Predmetni stroški so torej stroški postopka, ki so nastali z izvajanjem storitve (v konkretnem primeru storitve oskrbe konja), in jih je treba plačati izvajalcu te storitve. Gre za tako imenovane predhodne stroške, to je stroške, ki nastanejo tekom postopka, preden je ta končan, in jih v primeru, ko se postopek začne po uradni dolžnosti, predhodno trpi organ. Po koncu postopka pa upravni organ s sklepom odloči o tem, komu se ti stroški naložijo v plačilo. Če takšnega subjekta ni, nosi stroške organ.

Na podlagi 31. člena ZZZiv vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi drugače določeno. Na podlagi 31. točke 5. člena ZZZiv, ki opredeljuje vsebino pojma: ''zapuščena žival'' so zapuščene živali najdene, oddane ali odvzete živali razen prostoživečih živali. Med strankama pa ni sporno dejstvo, da je bil pes M. tožniku odvzet.

O ukrepih, odrejenih v postopku nadzora, je že pravnomočno odločeno, vključno s tistim iz 5. točke izreka, po katerem je tožnik tisti, ki ga bremenijo stroški v zvezi z izvršitvijo odločbe in ki je podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa. Zato tožnik ne more uspeti z ugovori, da temu ni tako in da ni dolžan nositi stroškov postopka, oziroma da je dolžan nositi te stroške novi lastnik živali.

Glede na obveznosti, ki jih ima lastnik psa v zvezi z vpisom v CRP po določbah 6. člena ZZZiv, bi morala tožnica navesti vsaj osnovne podatke o novem lastniku, saj se sicer psički štejejo za oddane in s tem glede na 18. točko 5. člena ZZZiv za zapuščene živali. Običajno ravnanje z Romi pri tem ni pomembno. Po ZZZiv je treba glede psov in njihovih lastnikov navesti konkretne podatke, in to velja tudi v primeru, če gre za posle, ki se sklepajo z Romi. Obenem pa je le preko konkretnih podatkov o novih lastnikih mogoče preveriti trditev tožnice, da je pse odtujila.

Z izpodbijano odločbo se uveljavlja povračilna obveznost iz naslova neupravičene pridobitve in s tem obveznost, ki je civilnopravne narave in ki se kot takšna v primeru spora praviloma uveljavlja v civilnem (pravdnem) postopku in ne z upravno odločbo. Upravni postopek se namreč lahko začne samo, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če se ugotovi ali zve, da je treba glede na obstoječe stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek (126. člen ZUP), pri čemer je ta zadnja podlaga za uvedbo postopka po uradni dolžnosti podana samo, če predpis javnopravne narave določeni organ tudi pooblašča za ukrepanje v takšni vrsti upravnih stvari. Takšne podlage za upravno ukrepanje s strani tožene stranke pa v konkretnem primeru ni zaslediti. Sklicevanje na določbe 31. člena ZZZiv pri tem ne zadošča. Iz citirane določbe sicer res jasno sledi, da vse stroške z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, ne določa pa pristojnosti občine za upravno ukrepanje v tej zvezi.

Dokazi ne morejo nadomestiti trditev, trditve pa morajo biti podane v postopku pred sodiščem, da jih je mogoče upoštevati v okviru trditvene podlage. V primeru, da že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, bi posredovanje sodišča v smislu ponovnih opozoril, prizadelo pravico nasprotne stranke do nepristranskosti sodišča.

Pooblastila inšpektorju, da bi odredil plačilo stroškov oskrbe zapuščene živali ni mogoče izpeljati iz obveznosti občine, da zagotovi zatočišče za zapuščene živali, ki jo zakon določa kot lokalno zadevo javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba.

Stroški oskrbe zapuščenega psa ne predstavljajo stroškov upravnega postopka. Za presojo zakonitosti inšpekcijskega ukrepa, s katerim je naloženo plačilo stroškov oskrbe psa, je pomembno, ali je v področnih zakonih, ki urejajo materijo varstva živali, mogoče najti pooblastilo za izrečeni ukrep.

Zaradi pooblastil, ki jih imajo inšpektorji pri izvrševanju nalog, je pomembna stroga interpretacija načela zakonitosti delovanja uprave. Za presojo zakonitosti izrečenega ukrepa je zato pomembno, ali je v področnih zakonih, ki urejajo določeno materijo, mogoče najti pooblastilo za izrečeni ukrep.