141. člen ZUP

Sodišče ocenjuje, da tako kot je Sodnemu svetu treba priznati pristojnost, da odloča, kateri kriteriji ocenjevanja iz 28. člena ZSS so pomembnejši oziroma imajo večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije, mu je treba priznati tudi pristojnost, da odloča, kateri indikatorji imajo večjo težo pri ocenjevanju izpolnjevanja posameznega kriterija. V obravnavanem primeru je odločilno težo pri presoji izpolnjevanja kriterija delovne uspešnosti pripisal ugotovitvi o velikem številu in dolgotrajnosti zamud inštrukcijskega 30-dnevnega roka za izdelavo sodnih odločb. Ker pa se kriterij delovne sposobnosti ugotavlja z več indikatorji, poleg pravočasnosti pisne izdelave sodnih odločb in razmerja med pričakovanim in doseženim obsegom dela, do katerih se je sodišče že opredelilo, še s strnjenostjo razpisovanja narokov in vodenja obravnav ter pravočasnostjo postopanja s pravnimi sredstvi, je treba ob pravilni uporabi materialnega prava kompleksno in v medsebojni korelaciji ovrednotiti vse indikatorje. Priporočila, kot so na primer: - razpisovanje narokov po vrstnem redu, - omejitev poravnalnih narokov na fazo pred začetkom 1. naroka, - priprava na naroke (sodnik mora vede

Organ je v postopku, ki se nanaša zgolj na vračilo sredstev, vezan na pravnomočne odločbe, s katerimi so ugotovljene vstopne površine, ki predstavljajo obseg strankine obveznosti petletnega izvajanja posameznih podukrepov KOP, in manjša obdelana površina v letu sledenja, ki pomeni nedovoljeno zmanjšanje te obveznosti pred potekom petih let.

Analizi upoštevnega trga ni mogoče očitati nobenih nepravilnosti ali napak, ki bi lahko povzročile oziroma pomenile nezakonitost izpodbijane odločbe, ob upoštevanju še, da predstavlja analiza v bistveni vsebini strokovno delo, ki ga je pristojna izdelati toženka. V ZEKom-1 so za vsako izmed predpisanih obveznosti določeni posebni pogoji v tem smislu, da zakon opredeljuje njeno vsebino, določa, katere okoliščine mora toženka upoštevati pri presoji in naložitvi obveznosti, obenem pa zakon pri določanju obveznosti na splošno pušča toženki določeno polje diskrecije (na kar tudi izrecno kaže uporaba izrazov "zlasti" in "lahko" v zakonskih določbah), s čimer se omogoča prilagoditev obveznosti ugotovitvam v konkretnem primeru. S tem je toženki med drugim omogočeno, da pri naložitvi obveznosti upošteva načelo sorazmernosti. Ne glede na civilnopravno naravo pogodbenih kazni, če se pogodbeno kazen razume v kontekstu instituta civilnega prava po določilih OZ, sodišče sodi, da njihova naložitev v smislu obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo po ZEKom-1 ni materialnopravno napačna, saj jih je treba v obravnavani zadevi razumeti kot del obveznosti po ZEKom-1, ki v okviru pos

Ugotovitev prvostopnega organa, „da prosilec nima več veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, saj mu je dne 17. 7. 2008 pretekla veljavnost zadnjega izdanega dovoljenja za začasno prebivanje“ je preuranjena in protislovna ob trditvi v obrazložitvi, da tožnik „izdanega mu dovoljenja za začasno prebivanje z veljavnostjo od dne 4. 8. 2008 do dne 3. 8. 2009 vse do preteka njegove veljavnosti ni prevzel iz razlogov, ki jih tožena stranka ni ugotavljala“. Tožnik je imel zaradi uporabe skrajšanega ugotovitvenega postopka dejansko možnost šele v tožbi, da se udeležuje ugotovitvenega postopka in da poda svojo ustno izjavo glede dejstev, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve ter izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njegovimi navedbami.

Iz 1. odstavka 274. člena ZUP izhaja, da pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, kar pomeni, da lahko pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi ali razveljavi odločbo, če so podani v zakonu določeni razlogi, takoj po njeni izdaji in vročitvi in ne šele potem, ko odločba postane dokončna.

Če v upravni odločbi ni razlogov za odločitev, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, je odločba nezakonita. Izjemo od pravila, da pritožba zadrži izvršitev odločbe, določa le zakon, ne pa občinski odlok kot podzakonski predpis.

Glede na določbo 2. člena ZIPO je izjemno priznanje družinske pokojnine vezano na upravičenje do pokojnine po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ker je bila podlaga za odločitev le v podatkih iz uradne evidence, je bil izpolnjen pogoj za odločanje po skrajšanem postopku po 2. točki 1. odstavka 141. člena ZUP/86.

Če kmetija izpolnjuje pogoje iz 2. člena ZDKG, se jo v upravnem postopku določi za zaščiteno. Na to ne vplivajo okoliščine, ki v 2. členu ZDKG niso navedene. Neusklajeno zemljiško-katastrsko stanje zemljišč s stanjem zemljišč v naravi na odločanje ne vpliva, saj se za katastrski dohodek, glede na 2. člen ZDKG je pravilo katastrska kultura, upoštevajo podatki zemljiškega katastra. Ker se za določitev zaščitene kmetije, glede na pogoje iz 2. člena ZDKG, uporabljajo zgolj podatki iz uradnih evidenc, zaslišanje stranke pa ni posebej potrebno za zavarovanje njenih pravic, so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 2. točke 1. odstavka 141. člena ZUP/86 za odločanje v skrajšanem postopku.

Določbe 13. in 16. člena prej veljavnega ZTuj niso ustrezne določbe za državljane drugih republik nekdanje države, ki so izpolnjevali pogoj triletnega neprekinjenega prebivanja v državi in so na območju RS tudi dejansko živeli.

Tožnica se na določbo 46. člena ZGO ne more sklicevati, če ni predhodno priglasila predvidenih del po 62. členu ZUN.

Če davčni organ ugotovi, da dogovorjena prodajna cena ne ustreza ceni nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času nastanka davčne obveznosti (2. odstavek 5. člena zakona o davku na promet nepremičnin), mora izvesti poseben ugotovitveni postopek po določbah 142. do 201. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

Oseba, ki je na začasnem delu v ZR Nemčiji, dejansko ne živi v Sloveniji. Toženi upravni organ je lahko v skrajšanem postopku odločil o vlogi tožeče stranke za pridobitev državljanstva.