115. člen ZUP

Sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo obravnava vsako izpodbijano odločbo posebej, zaradi česar združevanje različnih zadev v zvezi z zahtevami za sodno varstvo ni mogoče. Ker je postopek o prekršku tekel zoper storilca kot voznika - fizično osebo, mu je sodišče prve stopnje vabila pošiljalo na naslov njegovega stalnega bivališča. Glede na izkazane vročitve vabil in dejstvo, da postopek ni tekel zoper storilca kot zakonitega zastopnika družbe A. d. o. o., ni bilo nobene podlage, da bi sodišče storilca vabilo preko zaposlitve.

Po določbi prvega odstavka 31. člena ZZZiv vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik, kar v konkretnem primeru pomeni, da je to dolg zapuščine. Stroški oskrbe konja so nastali v predmetnem postopku veterinarske inšpekcije, ko je bil tožnik postavljen za začasnega skrbnika konja z odločbo v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi predpisi (ZVMS in ZZZiv), vendar je bila pravna podlaga, na kateri je to storitev izvajal, pogodbena, to je civilnopravna. Predmetni stroški so torej stroški postopka, ki so nastali z izvajanjem storitve (v konkretnem primeru storitve oskrbe konja), in jih je treba plačati izvajalcu te storitve. Gre za tako imenovane predhodne stroške, to je stroške, ki nastanejo tekom postopka, preden je ta končan, in jih v primeru, ko se postopek začne po uradni dolžnosti, predhodno trpi organ. Po koncu postopka pa upravni organ s sklepom odloči o tem, komu se ti stroški naložijo v plačilo. Če takšnega subjekta ni, nosi stroške organ.

Sklep o predujmu je upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. S sklepom o predujmu se odloča o obveznosti vnaprejšnjega kritja še nenastalih, a predvidljivih (zaradi opravljanja izvršbe po drugi osebi) in ocenljivih (na podlagi izvršilnemu organu predložene ponudbe druge osebe za opravo izvršilnih dejanj oziroma v tem obsegu potrebne storitve) stroškov izvršilnega postopka. Ne gre torej za odločanje o stroških postopka v smislu ZUP, saj se o njih odloči po tem, ko so znani, to je ob koncu izvršbe (118. člen ZUP), ampak za odločitev, s katero se vzpostavi izjema od pravila, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti (kot je obravnavani primer), stroške predhodno trpi organ (drugi odstavek 115. člena ZUP). Gre za posebno obveznost, katere namen je zagotoviti sredstva izvršilnemu organu za poplačilo osebe, ki bo po nalogu upravnega organa in namesto zavezanca izpolnila obveznost iz izvršilnega naslova, zavezanec pa se temu lahko upre, če sam izpolni izrečeni ukrep. Čeprav je dolžnost plačila predujma vezana na procesni položaj pritožnice v izvršilnem postopku, ki se vodi zoper njo kot zavezanko, določbi drugega odstavka 297. člena ZUP kot pravni podlagi

Če je stranski udeleženec vstopil v postopek, so njegovi stroški, tudi stroški v zvezi z vstopom v postopek, stroški tega postopka. Po določbi 1. odstavka 115. člena ZUP trpi stranski udeleženec predhodno, pred izdajo odločbe oziroma sklepa, s katerim se odloči o stroških postopka, te stroške sam, 1. odstavek 114. člena ZUP pa veže odločitev o stroških stranskega udeleženca na njegov uspeh v postopku. O teh stroških zato ni mogoče odločiti pred zaključkom upravnega postopka, v katerega je stranski udeleženec vstopil.

Osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka), torej stroškov, ki ne vplivajo neposredno na izvedbo postopka, ZUP med stroške postopka ne uvršča.

Delodajalcu, ki ni izvršil sklepa o izvršbi na plače svojih delavcev zaradi prisilne izterjave njihovih davčnih obveznosti, se izda odločba, s katero se mu naloži, da te obveznosti plača iz svojih sredstev. Delodajalec si za izpolnitev izvršbe ne more sam zaračunati stroškov, temveč bi jih lahko kot stroške postopka uveljavljal v pritožbi zoper sklep o izvršbi.

V upravnem sporu, katerega predmet so stroški postopka upravne izvršbe, stranka ugovorov, ki se nanašajo na komasacijski postopek, ne pa na odločbo, ki jo v upravnem sporu izpodbija, ne more uspešno uveljavljati.