106.i člen ZJF

Glede na določbe ZON, ki opredeljujejo vlogo ZRSVN in drugih upravljavcev zavarovanih območij, je sodelovanje upravljavcev zavarovanih območij sicer potrebno pri vsakem posegu v tako območje, oblika in obseg tega sodelovanja pa sta odvisna od narave in teže posega. Nenazadnje ZON ureja tudi kdaj, v katerih postopkih in pod kakšnimi pogoji se presoja sprejemljivost posegov v naravo (33.a člena). ZON pa v 118. členu izrecno določa, da interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih zastopa ZRSVN. To pomeni, da ne glede na naravo in težo posega, predvidenega s projektom, ta sam po sebi ne terja projektnega sodelovanja ZRSVN na Javnem razpisu za sofinanciranje projekta, ki vključuje tak poseg. Ni dvoma, da je območje Natura 2000 po ZON posebno varstveno območje (33. člen). Ta območja določi Vlada po predhodnem mnenju lokalnih skupnosti, določi pa tudi varstvene cilje na teh območjih ter predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot. Ohranjanje posebnih varstvenih območij se zagotavlja tudi z ukrepi po drugih predpisih, kamor se uvršč

Sodišče povzema ključno zahtevo pri izvedbi javnega razpisa - da je ta jasen in transparenten, da so v njem predstavljene zahteve, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, da se njegova vloga obravnava po vsebini, in da enaki pogoji veljajo za vse prijavitelje. Skladno s tem izhodiščem je sodišče presojalo, ali je tožena stranka s tem, ko je sporni posebni pogoj upravičenosti določila v podpoglavju 3.4.4.1 poglavja 1.a Priročnika, ki je del razpisne dokumentacije, na katero se je sklicevala v Javnem razpisu, take zahteve o izvedbi javnega razpisa upoštevala in ali je torej izvedba Javnega razpisa (ne)zakonita. Mnenje sodišča je, da je javni razpis in razpisno dokumentacijo, na katero se ta sklicuje in mora biti vsem zainteresiranim dostopna pod enakimi pogoji, treba šteti za zaključeno celoto. Povedano drugače - sodišče presoja, da mora vsak javni razpis vsebovati tiste elemente, ki jih predvideva pravna podlaga za njegovo objavo, da pa se lahko podrobnejša vsebina javnega razpisa in podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, določijo tudi v razpisni dokumentaciji, ki je njegov sestavni del. To izhaja tudi iz tretjega odstavka 220. člena Pravilnika o postopkih za

Sodišče pritrjuje tožniku, da je tožena stranka kršila 5. in 11. člen Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog s tem, ko je pri podmerilu 1.6. dodala oceno 3, čeprav so bile v razpisni dokumentaciji predvidene zgolj ocene 0, 2 in 5, pri čemer gre za takšno kršitev, ki bi, ob majhnih razlikah, lahko vplivala na končni izid javnega razpisa. Spreminjanje kriterijev ocenjevanja meril iz razpisne dokumentacije v nasprotju z javnim razpisom in brez predhodne najave prijaviteljem (z možnostjo ustrezne dopolnitve projekta glede na nov kriterij za ocenjevanje merila) je že samo takšna kršitev 5. člena Uredbe, s katero se je lahko vplivalo na končni izbor, zaradi česar predstavlja bistveno kršitev postopka.

Toženka je v razlogih izpodbijanega sklepa pri vsakem merilu in podmerilu navedla, koliko točk prejme tožnica, kakšno je maksimalno število točk, pa je prav tako razvidno iz sklepa in sledi razpisni dokumentaciji. Dejstvo, da je točke treba razbrati iz tabele in da niso opisane v besednem delu sklepa, na njegovo zakonitost ne more vplivati. Tožbeni ugovor, da je obrazložitev nerazumljiva in kontradiktorna in da iz sklepa ni mogoče razbrati, zakaj je tožnica prejela manj točk, tako ne drži. Toženka je ustrezno pojasnila, zakaj je bila tožnica pri posameznem merilu ocenjena z manjšim številom točk od možnega števila. Pri tem se je v celoti držala meril in pojasnil, kaj bo pri posameznih merilih ocenjevala.

Tožena stranka je ob upoštevanju podatkov za povezano in partnersko podjetje pravilno ugotovila, da ima tožnica 10,99 zaposlenih, letni promet 3,1 milijonov EUR in bilančno vsoto 4,6 milijonov EUR, kar jo uvršča med mala (in ne mikro) podjetja, in da zato ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev.

Zavezujočih določil javnega razpisa, ki so bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, s sprotnimi objavami pojasnil na spletni strani izvajalca ni dovoljeno širiti.

Odločanje o revidentkini vlogi za sofinanciranje iz javnih sredstev ne predstavlja upravne zadeve (2. člen ZUP), temveč drugo javnopravno stvar (4. člen ZUP), zato se pravna pravila ZUP uporabljajo subsidiarno in smiselno. Poseben postopek, ki nadomesti smiselno uporabo ZUP, je lahko določen zgolj s predpisom, to je z zakonom ali na zakonu temelječim podzakonskim predpisom, ne pa tudi z javnim razpisom ali pozivom. Slednji namreč niso (niti podzakonski) predpisi. Z Javnim pozivom določen pogoj za formalno popolno vlogo, da mora biti tiskani vlogi priložena skenirana celotna vloga v elektronski obliki na USB ključku, nima pravnega učinka.

Ker imajo skladno z javnim pozivom prednost pri dodelitvi sredstev vsebinsko in formalno popolne vloge po vrstnem redu oddaje formalno popolnih vlog (časovna lista formalno popolnih vlog), lahko stranka v upravnem sporu uveljavlja tudi ugovore, ki se nanašajo uvrstitev vlog drugih prijaviteljev na časovno listo popolnih vlog, kot tudi na vsebinsko ustreznost vlog, ki so bile na časovno lestvico formalno popolnih vlog uvrščene pred njo. Tovrstnih ugovorov pa brez vpogleda v upravne spise, ki se nanašajo na druge prijavitelje, ni mogoče učinkovito uveljavljati. Tožena stranka je pri presoji popolnosti vlog drugih prijaviteljev upoštevala soglasja MIZŠ, izdana pred objavo javnega poziva in torej soglasja, ki so bila izdana brez vsakršne pravne podlage. Takšna soglasja so po presoji sodišča nezakonita in jih pri presoji izpolnjevanja formalnih in vsebinskih pogojev za dodelitev sredstev že zato ni dopustno upoštevati. Njihovo neupoštevnost terja tudi zahteva po enakem obravnavanju prijaviteljev v postopku javnega poziva.