UPRS Sodba II U 44/2017-12

Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 54430-8/2016-2 z dne 23. 12. 2016 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju Ministrstvo) je s sklepom zavrnilo prijavo tožeče stranke. V drugi točki izreka je določilo, da tožba ne zadrži izvršitve tega sklepa oz. podpisa pogodb o sofinanciranju projektov in v tretji točki izreka, da stroški v tem postopku niso nastali.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Ministrstvo v Uradnem listu RS št. 58/2016 dne 2. 9. 2016 objavilo javni razpis za sofinanciranje projektov večgeneracijskih centrov (v nadaljevanju VGC) v okviru 9. prednostne osi „Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine“ 9.1 prednostne naložbe „Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnosti sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti“ in 9.1.3 specifičnega cilja „Preprečevanje zdrsa v revščino oziroma socialno izključenost in zmanjševanje neenakosti v zdravju“ Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020 (v nadaljevanju javni razpis). Postopek javnega razpisa je vodila strokovna komisija, ki je ugotovila, da je tožeča stranka pravočasno oddala popolno prijavo. Pri preverjanju izpolnjevanja pogojev določenih v točki 6. javnega razpisa, pa je ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje specifičnega pogoja iz točke 6.3.2, ki določa, da morajo biti prostori, kjer se bo izvajal prijavljeni projekt, uporabnikom na voljo čez celotno obdobje sofinanciranja, najmanj 5x na teden, v skupnem seštevku vsaj 50 ur tedensko. Tožena stranka v obrazložitvi navaja, da iz tabele št. 12 prijave tožeče stranke iz točke 1.10 izhaja, da bo VGC na voljo uporabnikom 4 dni v tednu in samo 32 ur tedensko. Zaradi neizpolnjevanja navedenega specifičnega pogoja iz točke 6.3.2 javnega razpisa, je strokovna komisija na podlagi točke 12.2.3 javnega razpisa (ki določa, da bo prijava prijavitelja oziroma vsakega projektnega partnerja, v kolikor ne bo izpolnjeval vseh razpisnih pogojev, zavrnjena) predlagala, da se prijavo zavrne. Ministrica je tak predlog sprejela in odločila kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

3Tožeča stranka se z vsebino sklepa ne strinja in vlaga predmetno tožbo. V tožbi zahteva razveljavitev javnega razpisa, smiselno pa tudi odpravo izpodbijanega sklepa. V obrazložitvi navaja, da je v prijavi na razpis, v tabeli št. 12 in 13 na straneh 70 do 74 jasno navedeno, da bo center na voljo uporabnikom 106 ur tedensko v letu 2017 in 126 ur tedensko preostali čas izvajanja javnega razpisa. Prijava torej izpolnjuje specifični pogoj iz točke 6.3.2 javnega razpisa. Samo prijavitelj - tožeča stranka (brez ostalih partnerjev) zagotavlja 55 ur tedensko. Prostori: sedež VGC in sedež prijavitelja izpolnjujejo vse pogoje iz točke 6.3.1 javnega razpisa, kar je razvidno iz prijavnice na strani 70 in 73. V zvezi s tem je imela komisija, po točki 12.2.3 javnega razpisa, možnost od prijavitelja zahtevati dodatna pojasnila, pa tega ni storila. Strokovna komisija je kot razlog zavrnitve v predlogu ministrici zapisala, da se mora projekt izvajati le na eni lokaciji in na enem sedežu VGC, kar v razpisu ni navedeno, prav tako tudi ne med priporočili v obliki vprašanj in odgovorov, ki so objavljeni na spletu. Vprašanje je bilo postavljeno tudi na delavnici za potencialne prijavitelje v Mariboru dne 23. 9. 2016. Ob tem pa javni razpis celo zahteva, da se mora vsaj 20% vsebine projekta izvajati pri projektnih partnerjih. Tožeča stranka še poudarja, da tudi v poglavju javnega razpisa o obveznih in izbirnih vsebinah ni navedeno, da bi se naj vse vsebine izvajale na sedežu VGC, zato je lahko edini kriterij skupni seštevek ur neformalnega druženja, srečevanja in informiranja.

4Tožeča stranka v tožbi navaja še, da so na naveden sklep dne 28. 12. 2016 podali ugovor in prosili za zapisnik sestanka na podlagi katerega je strokovna komisija zavrnila njihovo vlogo, kakor tudi za predložitev ocene komisije, vendar pa odgovora niso prejeli, zato vlagajo predmetno tožbo, saj je bil v javnem razpisu uporabljen kriterij - število ur izvedenih na sedežu VGC, ki v dokumentaciji javnega razpisa ni bil naveden; rezultati javnega razpisa niso bili javni in niso bili objavljeni v roku in na v razpisu določen način.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača ugovore tožeče stranke in pojasnjuje potek celotnega postopka. Glede prijave tožeče stranke navaja, da je strokovna komisija pri preverjanju formalne popolnosti prijav in izpolnjevanja pogojev prijaviteljev in njihovih projektnih partnerjev ugotovila, da je iz prijave tožeče stranke (Obrazec št. 2: Prijavnica, točka 1.10, tabela 12) razvidno, da je VGC, kjer se nahaja sedež VGC, na voljo uporabnikom 4 dni v tednu v obsegu 32 ur tedensko. Javni razpis pa zahteva, da morajo biti prostori, kjer se bo izvajal prijavljeni projekt, uporabnikom na voljo čez celo obdobje financiranja, najmanj 5 x na teden, v skupnem seštevku vsaj 50 ur tedensko. Navedeni pogoj je treba brati v kontekstu celotnega javnega razpisa in upoštevaje predhodna določila. Javni razpis tako v točki 6.3.1 določa, da mora imeti prijavitelj zagotovljene ustrezne prostore (ti prostori se štejejo za sedež VGC) v okviru katerih mora imeti tudi čajno kuhinjo. Ta točka jasno določa, da se mora neformalno druženje in informiranje uporabnikov izvajati na sedežu VGC. Časovni razpon oz. časovna določila vezana na izvajanje neformalnega druženja ter informiranja uporabnikov so določena v točki 4 javnega razpisa, in sicer, da morajo biti obvezne vsebine zapisane pod točko 4.1 in 4.2 (neformalno druženje in srečevanje ter informiranje) uporabnikom na voljo preko celotnega koledarskega leta, skozi celotno obdobje izvajanja projekta najmanj 5x na teden, v skupnem seštevku 50 ur tedensko. Zaradi teh predhodnih določil se razume, da je točko 6.3.2 potrebno brati kot smiselno nadaljevanje točke 6.3.1 in se tako obe točki nanašata na sedež VGC. Razumevanje navedenih določil je bilo tudi izrecno pojasnjeno v javno objavljenih vprašanjih in odgovorih vezanih na javni razpis. Z načinom zastavljanja vprašanj in objave odgovorov na spletni strani Ministrstva je bila tožeča stranka seznanjena, saj je sama dne 20. 9. 2016 zastavila vprašanja in poiskala odgovor med že objavljenimi odgovori. V vprašanju in odgovoru pod zaporedno številko 52 se nahaja natančno pojasnilo točke 6.3.2 in 6.3.1 javnega razpisa, in sicer, da se mora neformalno druženje izvajati na sedežu VGC v obsegu najmanj 5x na teden, v skupnem seštevku vsaj 50 ur tedensko. To posledično pomeni, da mora biti sedež VGC odprt v tem obsegu.

6Tožena stranka navaja, da so navedbe tožeče stranke glede odprtja centra, ki bo na voljo uporabnikom 106 ur tedensko v letu 2017 in 126 ur tedensko v preostalem obdobju časa trajanja projekta, nejasne. Saj iz prijave izhaja, da bo sedež VGC na voljo uporabnikom le 40 ur tedensko, kar tudi ni skladno s podatkom iz tabele št. 11 prijave kjer je navedeno, da bo število ur vseh izvedenih vsebin 7256 ur na leto, kar pomeni 139,5 ur na teden. Tolmačenje javnega razpisa, kot ga ponuja tožeča stranka bi pomenilo, da na sedežu VGC ni potrebno izvajati neformalnega druženja in srečevanja ter informiranja uporabnikov, tako razumevanja pa je v nasprotju s točko 6.3.1 javnega razpisa.

7Na navedbo tožeče stranke, da oba naslova izvajanja obveznih vsebin izpolnjujeta pogoje, ki jih javni razpis predpisuje za sedež, tožena stranka odgovarja, da to ni relevanten podatek, ker se tožena stranka v sklepu ni izrekla o izpolnjevanju dotičnega pogoja.

8Tožena stranka v odgovoru na tožbo še navaja, da strokovna komisija ni zahtevala dodatnih pojasnil od tožeče stranke, saj bi na podlagi 3. točke drugega odstavka 10. člena Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju Uredba) šlo za nedovoljeno dopolnitev s katero bi prijavitelj spremenil element prijave, ki vpliva ali bi lahko vplival na drugačno razvrstitev njegove prijave. V kolikor bi tožena stranka dopustila tak popravek, bi tožeča stranka zadostila pogoju javnega razpisa. Točka 12.2.3 se navezuje zgolj na tiste prijavitelje, ki so oddali formalno popolne prijave in so hkrati izpolnili vse zahtevane pogoje. Ista točka pa tudi določa, da če prijava ne bo izpolnjevala vseh pogojev določenih v javnem razpisu, bo prijava zavrnjena in ne bo predmet ocenjevanja. Ker je strokovna komisija ugotovila, da prijava ni bila formalno popolna in ni izpolnjevala vseh razpisnih pogojev ni bila pozvana na dopolnitev.

9V odgovoru na tožbo tožena stranka pojasnjuje, da tožeča stranka pravilno ugotavlja, da javni razpis ne določa, da se mora projekt izvajati le na sedežu VGC, zato to ni bil razlog za zavrnitev vloge, določa pa minimalen tedenski obseg dni in ur neformalnega druženja in srečevanja ter informiranja uporabnikov, ki se mora izvajati na sedežu VGC.

10V zvezi z navedbo tožeče stranke, da je bilo vprašanje postavljeno na delavnici v Mariboru za potencialne prijavitelje, tožena stranka odgovarja, da iz navedb tožeče stranke ni povsem jasna vsebina vprašanja, ki naj bi bilo zastavljeno, z gotovostjo pa lahko trdi, da ni prejela drugačnega odgovora kot da se mora neformalno druženje izvajati na sedežu VGC v minimalnem obsegi 5x na teden, 50 ur tedensko

11Tožena stranka je dne 29. 12. 2016 prejela ugovor tožeče stranke. Dne 10. 1. 2017 pa je tožeča stranka zaprosila še za nujni sestanek z ministrico. Posledično je tožena stranka organizirala sestanek na katerem so bili prisotni direktor Direktorata za družino, direktorica tožeče stranke ter direktorica A. Na sestanku so bila obravnavana vsa vprašanja iz ugovora tožeče stranke, kljub temu pa je kasneje sprožila predmetni upravni spor.

12Glede roka objave rezultatov javnega razpisa, za katerega tožeča stranka navaja, da ga je tožena stranka zamudila, tožena stranka pojasnjuje, da predmetni javni razpis roka za javno objavo rezultatov ni določal. Določal je zgolj mesto objave, in sicer spletno stran tožene stranke. Rezultati pa so bili objavljeni dne 5. 1. 2017, to je po tem ko so bili vsem kandidatov vročeni sklepi o izbiri oziroma ne izbiri. Javni razpis je določal zgolj instrukcijski rok v katerem so morali o rezultatih biti obveščeni kandidati.

13V odgovoru na tožbo tožena stranka navede še dodaten razlog za zavrnitev vloge, ki ga v sklepu ni navedla, ker je bilo za zavrnitev prijave dovolj neizpolnjevanje enega pogoja javnega razpisa. Tožena stranka poudarja, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja določenega v točki 6.1.7. javnega razpisa, ki določa, da mora prijavitelj in vsak projektni partner izpolnjevati pogoj: da je pravna oseba zasebnega prava, ki ima status prostovoljske organizacije in je vpisana v imenik prostovoljskih organizacij oziroma, da je pravna oseba javnega prava z opredeljenim prostovoljskim programom. Projektni partner tožeče stranke B. d.o.o. pa v času prijave na razpis tega pogoja ni izpolnjevala.

14Tožba je utemeljena

15V obravnavani zadevi je sporno ali je tožena stranka vodila postopek javnega razpisa v skladu z Uredbo in razpisnimi pogoji in ali je bilo kot pogoj javnega razpisano določeno, da se mora dejavnosti neformalnega druženja in srečevanja ter informiranje uporabnikov izvajati v minimalnem obsegu 5x na teden v skupnem seštevku 50 ur tedensko zgolj na sedežu VGC ali pa se lahko izvaja tudi na drugih lokacijah.

16Javni razpis je javni poziv za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila.¹ Zakon o javnih financah (v nadaljevanju ZJF) v prvem odstavku 106.i člena določa, da mora biti javni razpis za dodelitev sredstev objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, Unije oziroma v uradnem glasilu občine. Drugi odstavek istega člena med drugim v četrti točki kot obvezno sestavino javnega razpisa določa, da morajo biti zahteve in merila za kandidiranje na javnem razpisu in merila, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo navedene zahteve in merila, izberejo prejemniki sredstev, jasno določene v objavljenem javnem razpisu. Isto določbo vsebuje tudi 5. člen Uredbe. Prvi odstavek 6. člena Uredbe pa določa, da morajo v razpisni dokumentaciji, biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo prijaviteljem izdelati popolno vlogo za dodelitev sredstev. Po določbi drugega odstavka 6. člena Uredbe morajo biti v razpisni dokumentaciji navedeni vsi pogoji, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev, in da se vloga šteje za formalno popolno. Če pa vloga ni formalno popolna in komisija, ki vodi postopek, določenega dejstva ne more sama preveriti, zahteva od prijavitelja, da najkasneje v roku 15. dni vlogo ustrezno dopolni. Pri tem pa ne sme spreminjati: 1. višine zaprošenih sredstev; 2. tistega dela vloge, ki je vezan na tehnične specifikacije predmeta vloge in 3. tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev vloge glede na preostale vloge (tako 10. člen Uredbe). Prvi odstavek 11. člena Uredbe določa, da komisija opravi pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oz. razpisni dokumentaciji. O opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju vloge mora komisija voditi zapisnik. Javni razpis mora vsebovati tudi rok v katerem bodo vsi prijavitelji obveščeni o odločitvi glede dodelitve sredstev (tako drugi odstavek 12. člena Uredbe).

17Iz dokumentov v spisu izhaja, da se je tožeča stranka pravočasno prijavila na predmetni javni razpis. V izpodbijanem sklepu tožena stranka ugotavlja, da je tožeča stranka pravočasno oddala popolno prijavo, ki jo je strokovna komisija ocenila na podlagi pogojev in meril določenih v javnem razpisu. Pri tem je strokovna komisija ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje specifičnega pogoja določenega pod točko 6.3.2, in sicer da bo VGC na voljo uporabnikom samo 4 dni na teden v skupnem seštevku 32 ur tedensko, namesto zahtevanih 50 ur tedensko in 5 dni v tednu. Zato je prijavo na podlagi točke 12.2.3 javnega razpisa zavrnila. Navedena točka namreč določa, da v kolikor prijavitelj in v primeru projektnega partnerstva vsak projektni partner, ne bo izpolnjeval vseh pogojev, določenih v javnem razpisu, bo njegova vloga zavrnjena.

18V tem delu tožeča stranka med drugim ugovarja, da tožena stranka nikoli ni od nje zahtevala dopolnitve vloge, kakor to določa točka 12.2.2 javnega razpisa, po kateri se v primeru formalno nepopolne vloge pozove prijavitelja na dopolnitev. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da vloga tožeče stranke ni bila formalno popolna in ni izpolnjevala vseh razpisnih pogojev, dodatnih pojasnil od tožeče stranke pa ni zahtevala, ker bi šlo za nedovoljeno dopolnitev vloge po 3. točki drugega odstavka 10. člena Uredbe.

19Sodišče ugotavlja, da tožena stranka prihaja sama s seboj v nasprotje. V sklepu je izrecno zapisano, da je vloga tožeče stranke pravočasna in popolna, ter da jo je strokovna komisija ocenila, v odgovoru na tožbo pa tožena stranka navaja, da je vloga formalno nepopolna, k dopolnitvi pa tožeče stranke niso pozvali saj bi z njo nedovoljeno spreminjala prijavo.

20Iz dokumentacije javnega razpisa točke 12.2.2 izhaja, da se za formalno nepopolno šteje prijava, ki ne vsebuje vseh obrazcev, obveznih prilog ter podatkov, zahtevanih v besedilu javnega razpisa in razpisne dokumentacije. V takšnem primeru bodo prijavitelji pozvani k dopolnitvi, z njo pa se ne sme spreminjati: 1. višine zaprošenih sredstev; 2. tistega dela vloge, ki veže na tehnične specifikacije predmeta vloge in 3. tistih elementov vloge, ki vpliva ali bi lahko vplival na drugačno razvrstitev vloge glede na preostale vloge (tako drugi odstavek 10. člena Uredbe).

21Iz prijave tožeče stranke, ki se nahaja v spisu izhaja, da je tožeča stranka navedla vse zahtevane podatke, izpolnila in priložila vse obrazce in priloge, torej bi v skladu z 11. členom Uredbe in 12.2.3 točko javnega razpisa strokovna komisija tožene stranke morala vlogo oceniti in o tem voditi zapisnik. Med dokumentacijo v spisu pa ocene vloge tožeče stranke ni. Med spisnim gradivom se nahaja zapisnik strokovne komisije z dne 25. 9. 2016 iz katerega izhaja, da je vloga tožeče stranke zavrnjena (Tabela točka 8). Takšna je navedba tudi v zapisniku strokovne komisije z dne 12. 12. 2016 v katerem je tabela z naslovom „Zbirnik ocen“ v kateri se je možno seznaniti s povprečjem ocene posameznega prijavitelja. Vloga tožeče stranke torej nikoli ni bila ocenjena, s tem pa je tožena stranka kršila zgoraj navedena pravila javnega razpisa.

22Iz Tabele št. 12 v prijavi tožeče stranke izhaja, da bo VGC kjer bo sedež na voljo uporabnikom ob ponedeljkih 6 ur dnevno, torkih 10 ur, sredah 8 ur, in ob petkih 6 ur, torej skupno 30 ur na teden, 4 dni v tednu. Na ostalih lokacijah, kjer se bodo izvajale obvezne in izbirne vsebine za izbrane ciljne skupine, pa bodo prostori na voljo na Lokaciji št. 2: 7 dni v tednu po 4 ure dnevno; na Lokaciji št. 3: 2 dni v tednu v skupnem seštevku 14 ur tedensko; na Lokaciji št. 4: 2 dni v tednu, v skupnem seštevku 7 ur na teden; na Lokaciji št. 5: 3 dni v tednu v skupnem seštevku 25 ur tedensko; na Lokaciji št. 6: 4 dni v tednu, v skupnem seštevku 28 ur tedensko. Projekt se bo torej izvajal vsak dan v tednu, na različnih lokacijah, v skupnem seštevku 132 ur tedensko, kar presega zahtevani minimum.

23Iz dokumentacije javnega razpisa izhaja, da je namen javnega razpisa vzpostaviti mrežo VGC, kjer se bodo izvajali preventivni programi namenjeni družinam, posameznim družinskim članom, starejšim in drugim ranljivim skupinam, ter zagotovila dostopnost in pluralizacija teh storitev. Namen je tudi povezati različne organizacije, ki bi v okviru javnega razpisa nastopale kot projektni partnerji z enotnim projektom in tako pokrili čim širše območje znotraj geografske enote. Javni razpis določa, da bodo sofinancirani projekti, ki bodo na širšem območju prepoznali potrebe posameznih ranljivih ciljnih skupin ter jim ponudili ustrezne vsebine in aktivnosti.

24VGC je definiran kot osrednji prostor zbiranja v lokalnem okolju, njegov namen pa je druženje, ohranjanje in širjenje socialne mreže ter zadovoljevanje potreb različnih ranljivih skupin. Dejavnosti VGC so preventivne narave in so namenjene socialnemu vključevanju oziroma preprečevanju zdrsa v socialno izključenost. Točka 4. javnega razpisa določa obvezne in izbirne vsebine. Med obveznimi vsebinami so določeni: 1. neformalno druženje in srečevanje, ki ni vsebinsko določeno in ciljnim skupinam predstavlja ustvarjanje in/ali vzdrževanje socialne mreže, in 2. informiranje uporabnikov o razpoložljivih storitvah s področja preprečevanja, obvladovanja in odpravljanja socialnih stisk in težav. Nato so pod točko 3. navedene obvezne vsebine in pod točko 4. izbirne vsebine. V naslednjem odstavku je določeno, da morajo biti obvezne vsebine pod točko 1. in 2. (neformalno druženje in srečevanje ter informiranje) na voljo uporabnikom preko celega koledarskega leta, skozi celo obdobje izvajanja projekta, najmanj 5x na teden, v skupnem seštevku vsaj 50 ur tedensko. Vsebine pod točko 3 in 4 pa morajo biti opravljene vsaj 4 ure na dan, najmanj 5x na teden, to pomeni vsaj 20 ur tedensko. Točka 6.3 med specifičnimi pogoji določa, da mora prijavitelj imeti zagotovljene ustrezne prostore (ti se štejejo za sedež VGC), v okviru katerih mora imeti tudi čajno kuhinjo, skupna kvadratura prostorov mora znašati vsaj 120 kvadratnih metrov, pri čemer mora biti vsaj en prostor, namenjen neformalnemu druženju velik najmanj 30 kvadratnih metrov. Naslednja točka določa, da morajo biti prostori, kjer se bo izvajal projekt uporabnikom na voljo čez celotno obdobje financiranja najmanj 5x na teden, v skupnem seštevku vsaj 50 ur tedensko.

25Določila javnega razpisa torej ne omejujejo mesta izvajanja obveznih in izbirnih vsebin. V razpisu so zgolj določeni pogoji prostorov, ki jih prijavitelj lahko uporablja. Iz namena razpisa pa izhaja, da se vzpostavlja mreža VGC, ki bodo izvajali preventivne programe namenjene ranljivim ciljnim skupinam. Namen preventivnih programov je zagotavljanje dostopnosti in pluralizacije storitev. V ta namen je cilj projekta tudi povezati različne organizacije, s katerim bi pokrili čim širše območje znotraj geografske enote. Cilj je torej čim bolj razvejana mreža izvajanja vsebin javnega razpisa znotraj posamezne geografske enote, tako da bo dosežena dostopnost čim večjemu številu posameznikov iz ciljnih ranljivih skupin.

26Med specifičnimi pogoji razpisa pod točko 6.3 prav tako ni določeno katere vsebine se lahko oziroma morejo izvajati na sedežu VGC. Pod točko 1. je določeno, da mora imeti prijavitelj zagotovljene ustrezne prostore, in da se ti prostori štejejo kot sedež VGC. Tožeča stranka v tožbi navaja, da prostori na več lokacijah izpolnjujejo pogoje glede minimuma kvadratnih metrov in čajne kuhinje. Tožena stranka pa na to v odgovoru na tožbo odgovarja, da to ni relevanten podatek, ker se do njega ni izrekla v sklepu. Tak odgovor tožene stranke je povsem neprimeren.

27Javni razpis v nobeni točki ne omejuje izvajanja posameznih vsebin, obveznih ali neobveznih, na določeno lokacijo - sedež VGC. Prav nasprotno določa, da se prostori, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 6.3 podtočka 1 štejejo za sedež VGC. Podtočka 19. pa dodatno določa, da mora imeti vsak prijavitelj vsaj enega projektne partnerja, vsak projektni partner pa mora delovati in izvajati del vsebin izven sedeža VGC (podtočka 25). Skupno mora vsaj 20% prijavljenih vsebin projekta (merjeno v urah) biti izvedenih pri projektnih partnerjih (podtočka 18). V zadnjem odstavku točke 6.3 je določeno, da v primeru dvoma glede izpolnjevanja specifičnih pogojev prijavitelja ali njegovega projektnega partnerja, lahko Ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila, lahko pa tudi navedene podatke preveri na terenu, do česar pa v obravnavanem primeru ni prišlo, čeprav tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so bili podatki o številu ur ko bo VGC na voljo uporabnikom, nejasni.

28Tožena stranka navaja, da je vsebino točke 6.3.1 in 6.3.2 glede izvajanja obveznih vsebin na sedežu VGC v zahtevanem minimalnem obsegu, izrecno pojasnila v okviru vprašanj in odgovorov (št. 52), ki jih je sproti objavljala na svoji spletni strani, ter da so bili prijavitelji seznanjeni s takšnim načinom odgovarjanja na njihova vprašanja. Tožeča stranka je to tudi izkoristila, in toženi stranki zastavila nekatera vprašanja. Iz gradiva v spisu res izhaja, da je eden izmed prijaviteljev zastavil vprašanja kako razumeti navedbo: da mora vsak projektni partner izvajati del vsebin, ali je tu mišljeno obvezne vsebine ali izbirne. Tožena stranka pa je odgovorila, da je v točki 6.3 podtočka 1. jasno opredeljeno, da se mora neformalno druženje izvajati na sedežu VGC. Kar pa ne drži, kot je sodišče že obrazložilo v točkah 25 do 27. Pri tem je potrebno še poudariti, da so zavezujoča določila javnega razpisa tista, ki so v obravnavanem primeru bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije (tako 106.i člen ZJF in 5. ter 6. člen Uredbe) in jih s sprotnimi objavami pojasnil na spletni strani izvajalca ni dovoljeno širiti.

29Glede navedb strank o izvedeni delavnici v Mariboru za potencialne prijavitelje na javni razpis, sodišče podanih navedb ni moglo preveriti, saj v gradivu v spisu in prilogah, ki jih je sodišču posredovala tožena stranka ni podatkov, ki bi se nanašali na takšno delavnico. Iz istega razloga sodišče tudi ni moglo preveriti navedb strank glede javne objave rezultatov javnega razpisa na spletu.

30Uredba v 12. členu s podnaslovom: “sklep o izboru“ določa, da je izvajalec javnega razpisa dolžan najkasneje v roku 60 dni od datuma odpiranja vlog sprejeti odločitev o dodelitvi sredstev, z odločitvijo pa mora obvestiti vse prijavitelje v roku, ki ga določi v javnem razpisu. Tožena stranka je v točki 12.3 javnega razpisa določila, da bo prijavitelje obvestila o svoji odločitvi v roku 60 dni po zaključku odpiranja prijav, rezultate pa bo tudi objavila na svoji spletni strani. Iz zapisnika z dne 25. 9. 2016 izhaja, da je tožena stranka tega dne odpirala prijave in na ta dan tudi zaključila s tem delom. Odločitev o dodelitvi sredstev za tožečo stranko je izdala v obliki sklepa izdanega dne 23. 12. 2016, sklep je bil tožeči stranki vročen dne 27. 12. 2016. Odločitev o dodelitvi sredstev je torej tožeča stranka sprejela v roku 89 dni, kar presega rok 60 dni, ki ga določa Uredba, s tem pa je kršila pravila izvajanja javnega razpisa.

31V odgovoru na tožbo tožena stranka prvič navaja kot razlog zavrnitve vloge tožeče stranke neizpolnjevanje pogoja pod točko 6.1.7 javnega razpisa, ki določa, da mora prijavitelj in vsak projektni partner izpolnjevati pogoj: da je pravna oseba zasebnega prava, ki ima status prostovoljske organizacije in je vpisana v imenik prostovoljskih organizacij oziroma, da je pravna oseba javnega prava z opredeljenim prostovoljskim programom. Projektni partner tožeče stranke B.d.o.o. pa v času prijave na razpis tega pogoja ni izpolnjevala. Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo upravnega akta. Tožena stranka navaja, da razloga ni navedla in obrazložila v upravnem aktu, saj je bil en razlog (neizpolnjevanje pogoja pod točko 6.3.2) dovolj za zavrnitev vloge. S takšno obrazložitvijo sodišče ne more soglašati. Tožena stranka je dolžna odločiti o vlogi v obliki upravnega akta v celoti, v njem je dolžna navesti vse ugotovitve in vse razloge za sprejeto odločitev (prvi odstavek 214. člena Zakona o upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP). Če sprejeta odločitev ni obrazložena tako, da bi se jo dalo preizkusiti, je s tem storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Postopno navajanje novih razlogov za sprejeto odločitev upravnega organa, v obravnavanem primeru, za zavrnitev vloge tožeče stranke pomeni nedopustno ravnanje stranke, s katerim bi z zlorabo procesne pravice neutemeljeno podaljševala postopek.² Iz navedenih razlogov sodišče navedbe novega dejstva ni vsebinsko obravnavalo.

32Na podlagi 64. člena ZUS-1 lahko sodišče odpravi upravni akt, ne more pa razveljaviti celotnega javnega razpisa, kot to zahteva tožeča stranka. Če sodišče upravni akt odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila preden je bil odpravljen upravni akt izdan (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Pristojni organ mora nov upravni akt izdati v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo, pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

33Ker je sodišče ugotovilo, da v postopku pred izdajo upravnega akta tožena stranka ni ravnala po pravilih postopka, kar je vplivalo oziroma moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1) ter da so ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki iz spisa, je sodišče izpodbijani sklep na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

34V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka vlogo obravnavati kot popolno v skladu s pravili javnega razpisa in ob upoštevanju določil Uredbe.

35Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi, stranke pa izvedbe glavne obravnave niso zahtevale.

¹ Pravni terminološki slovar, Ljubljana 2018, Založba ZRC, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
² Tako v Zakonu o upravnem sporu s komentarjem, Ljubljana 2019, GV Založba, stran: 116.