155. člen CZ-B

V primeru posrednega zastopanja je carinski dolžnik, poleg deklaranta, tudi oseba, za račun katere je deklarant vložil carinsko deklaracijo, pri čemer sta oba solidarno zavezana k plačilu carinskega dolga.

Ni sporno, da je izbrisana družba dolgovala dolg carinskemu uradu. Njeno obveznost je po izbrisu družbe iz sodnega registra prevzel tožnik, ki ga je tudi po presoji sodišča šteti za aktivnega družbenika. Tožnik je edini ustanovitelj in družbenik izbrisane družbe in je torej le on lahko odgovarjal za poslovanje družbe.

CZ carinskim organom ne daje podlage za naložitev obveznosti vložitve nove ECL v isti zadevi, kot tudi ne za sprejem nove ECL, če jo predloži (v lastnem interesu) deklarant sam. Procesna situacija, na katero opozarjata tožeči stranki, je po navedenem posledica neupravičene predložitve in neutemeljenega sprejema in potrditve nove ECL v isti zadevi. Ker pri svoji odločitvi prvostopni organ ni upošteval v isti zadevi napačno in v korist tožeče stranke sprejete nove carinske deklaracije, izpolnjene skladno z ugotovitvami preveritve kot podlage za obračun uvoznih dajatev ter sprostitev vozila v prost promet, ki po določbi 2. odstavka 155. člena CZ predstavlja izvršilni naslov, je tožena stranka utemeljeno in v korist tožečih strank v 1. točki izreka izpodbijane odločbe s spremembo prvostopne odločbe odpravila dvojnost izvršilnih naslovov tako, da je z določitvijo roka za plačilo z odločbo ugotovljenega carinskega dolga skladno s 5. odstavkom 153. člena CZ tudi obveznost plačila z odločbo ugotovljenega dolga vezala na carinsko deklaracijo.

Ker je tožnica predmetno tožbo vložila zoper odločbo v upravnem izvršilnem postopku, v katerem v skladu z 292. členom ZUP in 46. členom ZDavP, ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo oziroma so dovoljeni samo tisti ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo.

Za izterjavo denarnih carinskih obveznosti je podana pravna podlaga v določbah 2. odstavka 275. člena ZUP/86, 155. člena CZ ter ZDavP, ki so veljale v času odločanja. Za izvršbo teh obveznosti (torej tudi za odlog) so pristojni carinski organi.

Prisilna izvršba carinskih denarnih obveznosti preko Agencije za plačilni promet ter s tem izterjava carinskega denarnega dolga po upravni poti je imela pravno podlago v času odločanja v upravnem postopku v določbi 2. odstavka 275. člena ZUP/86 in 155. člena CZ ter 43. člena Zakona o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje.

Po prehodnih določbah ZUP/99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99.

Seznam terjatev oz. obračun obresti niti po ZIZ niti po CZ nista izvršilni naslov. Carinska deklaracija, po kateri je blago ocarinjeno, če deklarant v predpisanem roku ni vložil pritožbe, je izvršilni naslov.