156. člen CZ-B
V drugem odstavku 149. člena se črtajo točke (b), (c) in (d). V tretjem odstavku se črta beseda “tudi”. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “(4) V primeru iz točke (a) prejšnjega odstavka nastane carinski dolg pri izvozu v trenutku, ko se blago dejansko iznese iz carinskega območja. V primeru iz točke (b) prejšnjega odstavka pa nastane carinski dolg pri izvozu v trenutku, ko blago prispe v drug namembni kraj, kot je namembni kraj kamor bi blago moralo biti prepeljano, da bi bilo lahko v celoti ali deloma oproščeno plačila carinskega dolga pri izvozu ali, če tega trenutka ni mogoče določiti, v trenutku, ko poteče rok, ki ga določijo carinski organi za predložitev dokazil o tem, da so bili pogoji za popolno ali delno oprostitev plačila carinskega dolga pri izvozu izpolnjeni.” V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek se besedi “v imenu” obakrat nadomestita z besedama “za račun”. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
- VSRS Sklep X Ips 223/2015Vrhovno sodišče RS · 2016
Trditveno in dokazno breme glede obstoja za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Vprašanje, ki izhaja iz zmotnega dejanskega izhodišča, da je bil dolg na dan izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi že plačan, je hipotetično in kot tako ne more biti pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve. Odgovor na vprašanje, ali odločitev o pravnem sredstvu enega solidarnega dolžnika - navadnega sospornika učinkuje tudi za ostale solidarne dolžnike, ki pravnega sredstva niso vložili, je jasen in v sodni praksi in teoriji ne sproža dilem, zato navedeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Na vprašanje, ali sta naknadni obračun carinskega dolga po 154. členu CZ in poziv dolžniku, naj plača carinski dolg, dejanji, ki pretrgata petletni relativni zastaralni rok za izterjavo carinskega dolga iz prvega odstavka 157. člena CZ, je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZDavP-1 oziroma ZUP glede na 85. člena ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, tudi vprašanja, ki se po vsebini nanašajo na presojo pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 11. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X Ips 223/2015Vrhovno sodišče RS · 3. 11. 2016
Trditveno in dokazno breme glede obstoja za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Vprašanje, ki izhaja iz zmotnega dejanskega izhodišča, da je bil dolg na dan izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi že plačan, je hipotetično in kot tako ne more biti pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve. Odgovor na vprašanje, ali odločitev o pravnem sredstvu enega solidarnega dolžnika - navadnega sospornika učinkuje tudi za ostale solidarne dolžnike, ki pravnega sredstva niso vložili, je jasen in v sodni praksi in teoriji ne sproža dilem, zato navedeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Na vprašanje, ali sta naknadni obračun carinskega dolga po 154. členu CZ in poziv dolžniku, naj plača carinski dolg, dejanji, ki pretrgata petletni relativni zastaralni rok za izterjavo carinskega dolga iz prvega odstavka 157. člena CZ, je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZDavP-1 oziroma ZUP glede na 85. člena ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, tudi vprašanja, ki se po vsebini nanašajo na presojo pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega