68. člen ZPP

Okoliščina, da je stranka postopka zaposlena na pristojnem sodišču, je – upoštevaje tudi organizacijski potek običajnega delovnega procesa, ki nujno implicira domala dnevne službene stike vseh sodnikov oddelka z vpisničarko kot vodjo vpisnika – tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Okoliščini, da je pogrešana oseba lastnik nepremičnin v Republiki Sloveniji in da je bil najverjetneje tu tudi rojen, v ZDA pa je imel le prebivališče, zadostujeta za uporabo 11. člena ZMZPP. Glede na lego nepremičnin je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Ljubljani.

Določitev pristojnega sodišča v RS, kadar je stalno bivališče strank v tuji državi.

Trditve v predlogu za ordinacijo pristojnosti in do sedaj znani podatki lahko privedejo do pristojnosti sodišča Republike Slovenije. Zato je na podlagi 68. člena ZPP za odločanje v tej pravdni zadevi določilo Okrožno sodišče v Novi Gorici.

Sorodstvena povezava med stranko tega postopka in enim od sodnikov Višjega sodišča v Kopru pri odločanju na Okrajnem sodišču v Cerknici ne more priti do izraza. Okrajno sodišče v Cerknici namreč ne spada v območje Višjega sodišča v Kopru, temveč v območje Višjega sodišča v Ljubljani.

Višje sodišče odloča le o nujni delegaciji, če zaradi izločitve sodnikov ne more postopati okrajno ali okrožno sodišče z njegovega območja, ne pa tudi o predlogu za smotrno delegacijo.

Dejstvo, da je toženka zaposlena kot strojepiska pri Okrajnem sodišču v A., predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni zakonski določbi.

V obravnavani zadevi v dosedanji fazi postopka vloga intervenienta še ni bila vročena pravdnima strankama, pa tudi sodišče samo se o predlogu še ni izreklo. Zato v tej fazi postopka ni intervencijskega spora, zaradi česar dejstvo, da je predlagala intervencijo v tuji pravdi oseba, ki opravlja delo strojepiske pri sodišču, ki pravdno zadevo obravnava, ne predstavlja tehtnega razloga iz 68. člena ZPP/77 za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Dejstvo, da je upnica žena sodnika, ki opravlja sodno funkcijo pri sodišču, ki bi moralo odločiti o vloženem pravnem sredstvu, predstavlja tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP/77. Zato je vrhovno sodišče predlogu ugodilo.

Ker je bil tožnik sodnik sodišča, ki je predlagalo delegacijo, pomeni, da obstoji okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodnikov in s tem sodišča. To pa je tehten razlog, da sodišče ne more voditi postopka in odločati o tožbenem zahtevku.

Če je pritožbeno sodišče v izvršilni zadevi zaradi prisilne izselitve M. K. dolžnikovo pritožbo glede zatrjevanih nepravilnosti zavrnilo, to ne pomeni, da je zaradi tega otežena nepristranost tega sodišča v morebitnem pritožbenem odločanju v tej pravdni zadevi. Predvsem pa samo sodišče kot tako ne more biti pristrano, to so lahko le posamezni sodniki, zaradi česar je sum v nepristranost posameznega in konkretnega sodnika lahko le izločitveni razlog, ne more pa to biti razlog za prenos pristojnosti.

Presoja o tem, ali je sodišče v določenem postopku ravnalo zakonito, ne more biti prepuščena istemu sodišču.

Okoliščina, da je pritožnica zaposlena na Višjem sodišču v X., pomeni tehten razlog iz 68. člena ZPP. Navedeno dejstvo utegne pri nasprotni stranki povzročiti dvom v nepristranskost sojenja.

Pravdna stranka je predsednik višjega sodišča.

Temeljni namen delegacije pristojnosti po 68. členu ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem. Gre tedaj za postopek, ki se bo lažje opravil pred drugim sodiščem in ne drugim sodnikom. Razlogi za delegacijo po 68. členu ZPP se tedaj nanašajo na celotno sodišče in ne na posameznega sodnika. Vsak sodnik se mora vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti (37. člen Zakona o sodniški službi, Uradni list RS, št. 19/94.. 24/98 v nadaljevanju ZSS). Tudi z nevestnim delom in z neutemeljenim zavlačevanjem postopka lahko sodnik prekrši navedeno zakonsko določbo. Proti sodniku, ki krši sodniške dolžnosti oziroma neredno opravlja sodniško službo, je mogoče uvesti disciplinski postopek (80. in 81. člen ZSS).

Sodniki morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih, zlasti še o premoženjskopravnih, čeprav poznajo eno ali drugo pravdno stranko.

Predlog za prenos pristojnosti se zavrne. Okoliščina, da ima tožnica sedež svoje odvetniške pisarne v N. in da je poklicno v stikih s sodniki v N., sama po sebi še ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja mogla biti ogrožena nepristranost sojenja.

Smiselno je navedbe strank razumeti kot navajanje okoliščin, ki naj bi utemeljevale nujno delegacijo po 67. členu ZPP, torej določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, če pristojno sodišče ne more postopati zaradi izločitve sodnika. Vendar pa je ta razlog podan le, kolikor pri pristojnem sodišču ni nobenega sodnika, ki bi lahko odločal, in kolikor je do izločitve prišlo iz razlogov in po postopku, ki ga zakon za to določa (71. do 76. člen ZPP). Ne zadošča le prepričanje stranke o nepristranskosti sodnika oziroma njeno nezadovoljstvo z vodenjem konkretnega postopka.

Izločitev razpravljajoče sodnice (73. člen ZPP) bi imela za posledico določitev drugega stvarno pristojnega sodišča le ob pogojih 67. člena ZPP in v tam predpisanem postopku. Postopek po 68. členu ZPP pa predstavlja obstoj tehtnih razlogov zaradi katerih bi stvarno pristojno sodišče (vsi sodniki tega sodišča) ne moglo postopati.

V predlogu za delegacijo navajani razlogi niso taki, da bi opravičevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Če bo tožnik ocenil, da so mu bile v postopku pred prvostopenjskim sodiščem kršene njegove pravice, bo to lahko uveljavljal v pritožbi zoper sodbo, če pa bo mnenja, da so podani razlogi za izločitev posameznega sodnika oziroma sodnice, bo njegovo ali njeno izločitev lahko predlagal skladno z določbami ZPP. Zato ni razlogov, da bi se v spornem primeru določilo drugo stvarno pristojno sodišče, kot to predlaga tožnik v svojem predlogu.