60. člen ZPP

Kadar je v zakonu določena izbirna pristojnost, je tožeča stranka tista, ki ima izbiro med sodiščem splošne pristojnosti in sodiščem posebne pristojnosti. Tožeča stranka je imela glede na 60. člen ZPP na izbiro dve krajevno pristojni sodišči. Odločila se je, da bo tožbo vložila na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je za odločanje v sporu splošno krajevno pristojno na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP. Če tožeča stranka ni izbrala pristojnosti po kraju, v katerem je podružnica tožene stranke (60. člen ZPP), je to stvar njenega preudarka.

V sporih, ki nastanejo zaradi izvršilnega postopka, je v skladu s 63. členom ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrajno), ali sodišče, na območju katerega je sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrožno). Faza predhodnega preizkusa tožbe se konča, ko sodišče uspešno vroči tožbo toženi stranki v odgovor.

Pritožnik navaja, da je sam plačal vso dohodnino, tudi od najemnine, prisojene tožnici. S tem v zvezi je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka stroške davčnih obveznosti uveljavljala v okviru pobotnega ugovora, ki ga kljub pozivom sodišča ni določneje opredelila. Ker je do konca glavne obravnave ostal nekonkretiziran, ga sodišče prve stopnje ni moglo preizkusiti. Sodišče torej ni moglo upoštevati dejanske davčne obremenitve iz razlogov na strani toženca. Ob tem je treba tudi na tem mestu ponovno poudariti, da je bila tožena stranka skrbnik za poseben primer, ki bi morala razpolagati in predložiti ustrezno dokumentacijo o svojih stroških.

Pri ugotavljanju potreb mld. otroka je treba izhajati iz določbe 2. odstavka 129a. člena ZZZDR, ki določa, da mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Koliko bo tem potrebam mogoče zadostiti, je odvisno od zmožnosti staršev. Ugotovitev teh potreb pa je neodvisna od tega, kdo od preživninskih zavezancev je potrebe mld. otroka v določenem obdobju zadovoljil, zato so navedbe toženca, ki jih je obširno podajal tekom celotnega postopka na prvi stopnji in jih ponavlja še v pritožbi, da je določene potrebe mld. tekom postopka zadovoljil on in ne tožnica, pri ugotavljanju potreb otroka pravno nepomembne. Mld. hči je upravičena do takšne nadstandardne preživnine, ki je v razumnem razmerju med njenimi potrebami in možnostmi zavezancev ter hkrati zagotavlja njen uspešen telesni in duševni razvoj.

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v obravnavanem sporu za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, ker je tožeča stranka umaknila tožbo zoper prvo toženo stranko (delodajalca), vztrajala pa je pri tožbi zoper drugo toženo stranko (zavarovalnico). Ker gre v obravnavni zadevi za odškodninski spor za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, je tudi v sporu zoper zavarovalnico (iz naslova zavarovanja odgovornosti delodajalca) za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica (1. odstavek 52. člena ZPP). Glede na kraj, kjer je prišlo do delovne nesreče in nastanka škodljivih posledic (hude telesne poškodbe tožnice), je podana krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Krškem, ki ga je kot izbirno krajevno pristojno sodišče določila tožnica.

Za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podružnico zunaj svojega sedeža, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je ta podružnica, če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico (60. člen ZPP). Tožnik je ob vložitvi tožbe izbral krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega je podružnica prvotožene stranke (zavarovalnice), zato bi moralo sodišče prve stopnje po umiku tožbe zoper drugotoženo stranko (delodajalca) zadevo odstopiti stvarno in krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču, na območju katerega je ta podružnica.

Ker je tožnik nakazilo denarja opravil pri podružnici toženke v Novem mestu, ji za to storitev plačal provizijo, uslužbenka te podružnice pa mu je podala informacije in mu izročila splošne pogoje poslovanja Western Union za prenos denarja, je mogoč zaključek, da je bila podružnica upravičena za opravljanje storitev Western Union za prenos denarja in da obravnavani spor izvira iz razmerja s to podružnico, kar pa ima za posledico tudi krajevno pristojnost sodišča prve stopnje, na območju katerega je imela toženka v spornem obdobju to podružnico. Toženka v skladu s splošnimi pogoji poslovanja Western Union za prenos denarja v zvezi z 241. členom OZ odgovarja za agenta Western Union-a v Italiji, ki je s svojim nepravilnim ravnanjem, s tem, ko je, ne da bi zahteval predložitev osebnega dokumenta, izplačal tožnikovo nakazilo neupravičeni tretji osebi, tožniku povzročil škodo v višini nakazanega denarja in toženki plačane provizije.

Če delavec v sporu zaradi nesreče pri delu toži skupaj delodajalca in zavarovalnico, je potrebno v zvezi s presojo krajevne pristojnosti uporabiti določbe ZPP, saj ZDSS-1 določb o krajevni pristojnosti v primeru sosporništva ne vsebuje. Če je z isto tožbo toženih več oseb, pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, je po 49. členu ZPP krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za enega izmed tožencev. Zato se je sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev, to je za zavarovalnico, napačno izreklo za krajevno nepristojno, z utemeljitvijo, da naj bi se krajevna pristojnost določala po določbi 8. člena ZDSS-1.

Toženka sama priznava, da ima tožnik pravico izbrati splošno krajevno pristojnost. Če ni izbral pristojnosti po kraju, v katerem je podružnica pravne osebe, je to stvar njegovega preudarka. Razlogi, ki jih navaja predlog v zvezi z večjimi stroški pravdanja, niso ne dejansko ne pravno pomembni. Za gospodarno pravdanje in ustrezno odločanje o pravdnih stroških obstajajo različni instituti civilnega procesnega prava. Tako ni podlage za smotrno delegacijo pristojnosti.

Niso razlogi za delegacijo dejstva, da ima tožena stranka podružnico na območju predlaganega sodišča in da to posluje hitreje ter da je kraj izplačevanja zavarovalnice na omenjenem območju.