61. člen ZPP

Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik, kar pomeni, da v tem času prevzame vse pristojnosti predsednika. Glede na obseg pristojnosti predsednika je vanje zajeto tudi odločanje o zahtevah za izločitev predsednika višjega sodišča. Podpredsednica je na podlagi objektivnega in subjektivnega testa nepristranskosti pravilno odgovorila, da okoliščina, da predsednik ni odločil v skladu z njegovimi pričakovanji, sama po sebi ne ne utemeljuje dvoma v nepristranskost in da nezadovoljstvo toženca z ravnanjem predsednika ne more biti razlog za njegovo izločitev. Očitke o nepoštenem in nezakonitem odločanju predsednika v drugih pravdnih postopkih toženec prvič zatrjuje v pritožbi.

Državljanstvo ni utemeljen razlog za razlikovanje med oškodovanci pri presoji odgovornosti RS za škodo, ki je pred njeno osamosvojitvijo na njenem ozemlju nastala vojaškim obveznikom tedaj skupne zvezne vojske in je zanjo do osamosvojitve odgovarjala federacija kot njena pravna prednica, odškodninska tožba pa je bila pred osamosvojitvijo pravilno vložena pred slovenskim sodiščem.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, da se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 20. člena). Kot izhaja iz listine, priložene tožbi, sta stranki sklenili sporazum o krajevni pristojnosti (70. člen ZPP), vendar takšen sporazum ne ustvarja izključne krajevne pristojnosti, ker takšno pristojnost lahko določi le zakon (kot na primer po 56., 57., 61. in 63. členu ZPP). Ker potemtakem ne gre za izključno pristojnost, se spričo uvodoma navedene zakonske določbe sodišče ne bi smelo izreči po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno. Po drugi strani pa sme tožnik vložiti tožbo, kadar ni podana izključna krajevna pristojnost, pri sodišču splošne krajevne pristojnosti ali kateremkoli drugem sodišču, ker mu zakon ne nalaga, da jo mora vložiti pri dogovorjenem sodišču (arg. iz prvega odstavka 20. člena ZPP).