433. člen ZPP

Materialno pravo je z vidika pravdnega uspeha strank enako pomembno kot dejanska podlaga spora. Razlike med dejstvi in dokazi na eni strani ter pravnimi pravili na drugi strani zato ni niti v zvezi s pravico do izjavljanja (in v zvezi s tej pravici odgovarjajočo obveznostjo sodišča do opredelitve), ki se nanaša(ta) tudi na izražanje pravnih naziranj. Ker je tako, toženkine meritorne obrambe ni mogoče omejiti na dejansko podlago spora (negatio, exceptio), temveč se lahko toženka brani (tudi izključno) z utemeljevanjem nesklepčnosti tožbe oziroma nasprotovanjem tožničinim pravnim zaključkom. V primeru mandatne tožbe ni nič drugače. Obrazloženosti ugovora zoper plačilni oziroma izpraznitveni nalog zato ni pravilno omejevati na primere, ko je ugovor oprt na trditve in dokaze o takšnih dejstvih, ki so pravno pomembna tudi po prepričanju nasprotne stranke ali sodišča, temveč je treba toženki dopustiti možnost, da ga utemeljuje (lahko tudi izključno) na nasprotovanju pravnim zaključkom tožnice. Ker se plačilni oziroma izpraznitveni nalog izda brez predhodne kontradiktorne obravnave (433. člen ZPP) in ker ga lahko toženka izpodbija samo z obrazloženim ugovorom, bi bila drugačna ra

V primeru uspeha z izpraznitvenim nalogom je najemodajalec upravičen do povrnitve stroškov postopka.

Za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog (tretji odstavek 29. člena ZPSPP). Sodišče v nalogu za izpraznitev odloči tudi o stroških postopka (drugi odstavek 433. člena ZPP). Te krije stranka, ki ne uspe v sporu (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Po osmem odstavku 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti revizije ni. Če zakon določa, da revizije ni, je ni mogoče niti dopustiti.

Pravilne so pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka stroške v zvezi z izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov določno priglasiti že ob vložitvi predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov. V postopku za izdajo naloga za izpraznitev se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog (drugi in tretji odstavek 29. člena ZPSPP). Na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZPP bi morala tožeča stranka stroške sestave naloga za izpraznitev poslovnih prostorov določno priglasiti že ob vložitvi predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov, saj gre pri izdaji naloga za izpraznitev za izdajo odločbe brez poprejšnjega obravnavanja.

Za nalog za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog in slednje velja tudi za določbe o stroških postopka.

Pravna podlaga, na podlagi katere je najemodajalec uveljavljal svoj zahtevek, so določbe ZPSPP glede sodne odpovedi, v primeru uspeha z izpraznitvenim nalogom, pa je najemodajalec upravičen tudi do povrnitve stroškov postopka.

V situaciji, ko zahtevek ni deljiv, sodišče nima možnosti delno ugoditi predlogu in izdati izpraznitvenega naloga mimo predloga, temveč bi moralo postopati po določbi 434. člena ZPP.

Za nalog za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog (tretji odstavek 29. člena ZPSPP), tudi določbe o stroških postopka.

Po mnenju pritožbenega sodišča je pravno sredstvo zoper sklep strokovnega sodelavca ugovor, ker o njem odloči sodnik sodišča prve stopnje (podobno kot je po prvem odstavku 435. člena ZPP dopusten ugovor zoper plačilni nalog, ki ga po prvem odstavku 433. člena ZPP izda strokovni sodelavec, ali kot je zoper sklep o vpisu, ki ga izda zemljiškoknjižni pomočnik, po prvem odstavku 157. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1c dovoljen ugovor, o katerem po 2. točki drugega odstavka 127. člena ZZK-1c odloča zemljiškoknjižni sodnik, ipd.), kar ustreza tudi določbi 35. člena ZPP, da o pritožbi zoper odločitev okrajnega ali okrožnega sodišča odloča višje sodišče.

Pred uveljavitvijo OZ so v enem letu zastarale tiste terjatve upravnikov, ki so po svoji izvirni vsebini predstavljale terjatev iz 1. tč. 1. odst. 378. čl. ZOR, ob nadaljnjem pogoju, da jih je izvedel sam upravnik in je torej šlo za njegovo lastno terjatev. Sicer je za upravnikove terjatve iz naslova pogodbenih storitev (759. čl. ZOR) ter neupravičene obogatitve (210. čl. ZOR) veljal petletni zastaralni rok (371. čl. ZOR).

Opravičilo oziroma prošnja za preložitev obravnave sestoji, kolikor se nanaša na toženca, le iz gole navedbe, da bo na dan razpisanega naroka zaradi službene odsotnosti v tujini. Iz tako skopih navedb ni mogoče presoditi, ali je šlo za nujno službeno odsotnost.

Če predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov temelji na zahtevi za izpraznitev zaradi kršitve pogodbe, je rok za izpraznitev poslovnih prostorov 8 dni.