218. člen ZPP

V kakšnem obsegu (dolžine in širine) je služnostna pot še vedno potrebna, bi moralo sodišče glede na podan dokazni predlog ugotoviti tudi s pomočjo sodnega izvedenca. Tožnika, na katerih je bilo dokazno breme dokazovanja nekoristnosti in bistveno spremenjenih okoliščin, sta namreč za svoje trditve podala ustrezen dokazni predlog. Sodišče torej ne bi smelo odločati na podlagi lastnega preudarka.

Že na podlagi ugotovitev, ki jih v zvezi z navedenim obsegom realizacije obeh strank prvotožena stranka pritožbeno ne izpodbija, je prvostopenjsko sodišče imelo razlog za sklepanje, da je bila Pogodba o finančnem leasingu med tožečo stranko in prvotoženo stranko sklenjena in da je prišlo do soglasja volj med pogodbenima strankama za njeno sklenitev. Soglasje volj za sklenitev pogodbe se ne izraža le s pisno sestavljeno in podpisano pogodbo, pač pa po prvem odstavku 18. člena OZ tudi s konkludentnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja obstoji. Ker je prvostopenjsko sodišče glede sklenitve leasing pogodbe razpolagalo z zadostno listinsko dokumentacijo, zlasti glede s strani tožeče stranke celotne, s strani prvotožene stranke pa pretežne izpolnitve leasing pogodbe, tudi ni bilo dolžno slediti dokaznemu predlogu prvotožene stranke po zaslišanju zakonitega zastopnika prvotožene stranke o (ne)sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu. Pritožnica namreč nesklenitev pogodbe tako v pritožbenem, kot v prvostopenjskem postopku neutemeljeno povezuje s podpisom pogodbe. Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, s katerimi bi se ugotavljala dejstva, ki niso pravno re

Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je tožniku od sicer pravilno določenih bruto zneskih regresa za letni dopust dosodilo tudi nominalno določene neto zneske tega regresa. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa, se ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo moral toženec od bruto zneskov regresa, ki so bili tožniku dosojeni, plačati dohodnino v višini, izračunani na podlagi davčnih predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po plačilu dohodnine.

Vloga oporočnih prič je (predvsem) ta, da s svojim podpisom potrdita avtentičnost oporočiteljevega podpisa in obstoj njegove izjave, da je sestavek, na katerega sta se kot priči podpisali, njegova oporoka (ter da lahko ti dejstvi potrdita). Podpisa prič sta torej zadnja faza tega enotnega pravnega dejanja.

Tožeča stranka je v svoji vlogi, ki je bila poslana na sodišče 15.05.2000, predlagala zaslišanje priče I. G. Ta je 30.05.2000 sodišču sporočila, da se glavne obravnave ne more udeležiti in je v dveh odstavkih kratko napisala, kaj ji je o stvari znano. Tožeča stranka je nato na glavni obravnavi dne 16.06.2000 umaknila predlog za zaslišanje priče I. G. in ni predlagala, naj sodišče prebere vsaj njeno pisno izjavo. Ker torej tožeča stranka ni predlagala dokaza s pisno izjavo, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, da tega dokaza ni izvedlo.

Tožba spada med tista pisanja, ki se v skladu s 1. odst. 142. člena ZPP vročajo osebno stranki. Pri vlogah, ki se vročajo osebno, mora vročevalec, preden se uveljavijo pravila o fikciji vročitve, opraviti še en poskus vročitve. Če se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve vročevalec, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva, hišniku, sosedu ali sodelavcu, pisno sporočilo, naj bo na določen dan, ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje (3. odst. 142. člena ZPP). Šele ko vročevalec niti po tem ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, ravna po 140. in 141. členu ZPP in velja, da je s tem vročitev opravljena. Ker je vročevalec pisno sporočilo toženki, da naj bo naslednjega dne na naslovu, ki je označen na pošiljki, pustil v poštnem nabiralniku, ter ga ni pustil pri kateri od oseb, navedenih v 1. in 2. odst. 140. člena ZPP, tožba ni bila pravilno vročena toženi stranki in niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Pravni naslednik družbe, ki je prenehala obstojati pri skrajšanem postopku, je njen družbenik.

Rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka je natančno določen: četrti mesec od dneva, ko je mirovanje postopka nastopilo (torej od konca tretjega meseca do konca četrtega meseca, šteto v skladu z določili ZPP). Rok je prekluziven, ni ga mogoče podaljšati niti z vložitvijo pritožbe.

Pritožba proti sklepu o mirovanju postopka (četrti odstavek 217. člena ZPP) ne zadrži njegove izvršitve (prvi odstavek 218. člena ZPP) in če postopek miruje, ne prenehajo teči z zakonom določeni roki (prvi odstavek 217. člena ZPP) in tako tudi ne rok 4 mesecev, znotraj katerega mora stranka predlagati nadaljevanje postopka (tretji odstavek 217. člena ZPP), če pač želi, da pravda teče naprej.