VSM Sklep I Ip 1060/2017

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je odložilo nepremičninsko izvršbo do 13. 9. 2018.

2Pritožnik v pravočasni pritožbi navaja, da je kot upnik zadeve I 1817/2017 pristopil k obravnavani zadevi s sklepom z dne 18. 10. 2017. Istega dne je sodišče prve stopnje tudi izdalo sklep o izvršbi na obravnavano nepremičnino. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da mora tudi sam soglašati z odlogom in ne le oba prvotna upnika. Odlogu nasprotuje. Pojasnjuje nepravilnosti v zadevi In 1014/2011. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

3Pritožba ni dovoljena.

4Izpodbijani sklep je postal pravnomočen dne 28. 9. 2017, kot izhaja iz izdanega potrdila v spisu, pritožnik pa je vložil obravnavano pritožbo dne 5. 12. 2017. Pravnomočnega sklepa ni dopustno izpodbijati s pritožbo. Kot sam pojasnjuje pritožnik v pritožbi, je obravnavani nepremičninski izvršbi pristopil šele s sklepom z dne 18. 10. 2017, torej v položaju, ko je izpodbijani sklep že imel učinke pravnomočnosti in je vezal vse takratne stranke in sodišče. V obravnavano pravnomočno razmerje pristopljeni upnik s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom ne more več posegati.

5Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje nedovoljeno pritožbo zavrglo, ne da bi se spuščalo v njeno vsebinsko presojo (prvi in četrti odstavek 343. člena in 352. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

6Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da s sprejeto odločitvijo pristopljenemu upniku ni odvzeta možnost zavarovati svoj interes za izvršbo. Nov upnik, ki v času odloga pristopi nepremičninski izvršbi, ima možnost, da predlaga nadaljevanje izvršbe še pred potekom časa, za katerega je bila izvršba odložena (drugi odstavek 75. člena ZIZ). Že okoliščina, da pristopi v času odloga nepremičninski izvršbi nov upnik, ki odlogu nasprotuje, pomeni prenehanje podlage oziroma razlogov za odlog, ki so ga predlagali prvotni upniki.¹

7Pristopljeni upnik je pri uresničenju svoje pravice do izvršbe vezan na predhodno začet postopek nepremičninske izvršbe, saj po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne sme za poravnavo kakšne druge terjatve drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino (prvi odstavek 171. člena ZIZ). Zato mora imeti pristopljeni upnik možnost, da učinkovito uresniči svojo pravico do izvršbe ne glede na ostale upnike, ki so predhodno soglašali z odlogom izvršbe. Zakonsko predpisano soglasje vseh upnikov z odlogom izvršbe (tretji odstavek 72. člena ZIZ) mora biti podano tudi ob vsakokratni razširitvi strank na upniški strani. Drugačna razlaga neenako obravnava interese upnikov in pretirano utesnjuje pravico kasneje pristopljenega upnika do izvršbe.

¹ Drugače VSC sklep II Ip 317/2016 z dne 13. 10. 2016.