288. člen ZIZ

Le odlog izvršbe je lahko razlog za zastoj pri opravi izvršilnih dejanj. Če sta bila upnik in dolžnik glede tega, kot navaja pritožba, soglasna, bi moral upnik vložiti pri izvršitelju predlog za odlog izvršbe ter priložiti listino, iz katere bi izhajalo soglasje dolžnika z odlogom. To izhaja iz določbe četrtega odstavka 72. člena ZIZ. O takem predlogu ne odloča sodišče, ampak izvršitelj v svojem spisu in v vpisniku le evidentira čas odloga. Zgolj pisno obvestilo dolžnika, naslovljeno na izvršitelja, da naj bi se z upnikom dogovorila o odlogu oziroma mirovanju izvršbe, glede na povedano ne zadostuje.

Drži, da gre pri izjavah toženca za ostro kritiko, ki je nedvomno objektivno žaljiva in je lahko prizadela dobro ime in ugled tožnika. Vendar pa sporne izjave niso protipravne, saj toženec ni žalil tožnika kot fizične osebe. Očitki so bili izrečeni v zvezi z opravljanjem tožnikove službe kot sodnega izvršitelja in javne osebe ter so se nanašali na vodenje izvršilnega postopka.

Sporna izvršilna dejanja je izvršitelj opravil na naslovu Koroška cesta 19, Kranj, kjer je imel dolžnik takrat prijavljeno stalno prebivališče, o čemer se je izvršitelj prepričal z vpogledom v Centralni register prebivalstva. Vendar pa je treba ob tem kot bistveno upoštevati, da je imelo dolžnikovo prijavljeno stalno prebivališče naravo t. i. zakonskega prebivališča po 19. členu ZPPreb-1. Na navedenem naslovu je namreč sedež Centra za socialno delo Kranj, kjer je bil dolžnik le formalno prijavljen in tam dejansko ni prebival, zato izvršbe zoper dolžnika v prostorih Centra za socialno delo Kranj ni bilo mogoče opraviti. Dejstvo, da gre le za zakonsko prebivališče dolžnika, na katerem izvršbe ni mogoče opravljati, bi moral izvršitelj, ki opravlja javno službo, še pred opravo rubeža ustrezno preveriti in upoštevati v okviru svoje dolžne skrbnosti.

Razlika med ureditvami skozi čas je v tem, kdaj je moral izvršitelj oziroma kandidat za izvršitelja skleniti zavarovalno pogodbo; v nobenem primeru pa ni smel opravljati službe izvršitelja brez sklenjene zavarovalne pogodbe, kot jo sedaj predpisuje določba prvega odstavka 285. člena ZIZ. Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja opravlja minister, pristojen za pravosodje. V okvir takega nadzora sodi tudi preverjanje, ali ima izvršitelj ustrezno zavarovano svojo poklicno odgovornost.

Izvršitelj mora delati učinkovito in opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, z opravljanjem neposrednih dejanj izvršbe pa mora začeti takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine oziroma po vročitvi sklepa, s katerim je določen za izvršitelja. Zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dogovor z upnikom glede obročnega odplačevanja dolga, saj v tej zadevi niti na predlog dolžnice niti na predlog upnika izvršba ni bila odložena. Le dovolitev odloga izvršbe pomeni zakonsko dovoljen razlog za zastoj pri opravi izvršilnih dejanj. Višje sodišče ugotavlja, da je iz izvršiteljevega poročila in delnega obračuna upniku razvidno, da je izvršitelj od gotovinskega plačila dolžnice v višini 100,00 EUR upniku nakazal 13,34 EUR, v skladu s 97. členom ZIZ pa zadržal znesek za plačilo svojih stroškov, vendar ne v višini obračunanih 89,66 EUR, temveč v višini 86,66 EUR. To pomeni, da je dolžnica stroške izvršitelja v znesku 86,66 EUR že plačala neposredno izvršitelju, zato ji tega zneska v plačilo upniku ni mogoče ponovno naložiti, od skupaj odmerjenih stroškov v višini 89,66 EUR, pa je

Prisotnost upnikovega pooblaščenca na rubežu še ne pomeni avtomatične pridobitve pravice do povrnitve stroškov, ki so mu s tem v zvezi nastali. Stroške bi mu bil dolžan dolžnik povrniti le v primeru, če bi upnik izkazal, da je s svojim aktivnim ravnanjem pripomogel k uspešnosti opravljenega izvršilnega dejanja. Izvršitelj mora pri opravljanju službe delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, za nadzor nad opravljanjem izvršiteljevega dela pa upnik ni pooblaščen.

Ko izvršitelj ob poskusu oprave rubeža ugotovi, da dolžnika ni doma oziroma noče zaklenjenega stanovanja odpreti, najprej pusti poziv dolžniku tako, da mu ga pusti v njegovem hišnem predalčniku oziroma na ustreznem mestu z namenom, da se bo dolžnik lahko z njim seznanil. Ob ponovnem rubežu bi moral izvršitelj zaradi izogibanja nastalim stroškom v zvezi z neuspešnim(i) rubež(i) v skladu z odredbo sodišča nasilno vstopiti v zaklenjene prostore drugega dolžnika. Rubež na drugem naslovu od predlaganega bi bil potreben, če bi izvršitelj ob opravi prvega izvršilnega dejanja (ali morebiti tudi že prej) ugotovil, da dolžnik na naslovu, ki ga je označil upnik v predlogu za izvršbo, ne prebiva.

Izvršitelj mora v obračunu natančno specificirati stroške in plačilo za delo, zato ga sodišče prve stopnje ni dolžno pozivati k specifikaciji priglašenih stroškov. Izvršitelju se ne prizna stroškov, ki se nanašajo na neizveden rubež (priprava obračuna zamudnih obresti, neizveden rubež in potni stroški), ker je izvršilno dejanje opravil po tem, ko se je nad dolžnikom začel postopek osebnega stečaja.

Ker je upnik plačila izvršilnih stroškov po zakonu oproščen in se vnaprej plačajo v breme proračuna, v praksi ni realno pričakovati, da bo prvenstveno on skrbel, da se izvršilni postopek opravi s čim manjšimi stroški in je ta skrb na strani sodišča, ki iz proračunskih sredstev zalaga izvršilne stroške in si nato prizadeva za njihovo povrnitev. Zato mora z zadostno skrbnostjo spremljati potek postopka in še pred izplačilom izvršitelju preveriti, ali izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in brez nepotrebnih stroškov ter ali obstajala zakonska podlaga za opravo posameznega izvršilnega dejanja, za katero zahteva plačilo.

Izvršitelj je pričel opravljati izvršilna dejanja z rubežem premičnin že v letu 2011, vendar neuspešno. Nato so se neuspešni poskusi rubeža na istem naslovu opravljali še sedemkrat. Z vsakim neuspešnim poskusom rubeža so nastali izvršilni stroški, ki so se izplačali iz sredstev sodišča, njihova povrnitev pa se je naložila dolžniku. Ob določbah ZIZ in Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, v skladu s katerimi mora izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, in ob določbi 88. člena ZIZ, ki omejuje nepotrebno ponavljanje neuspešnih rubežev, bi se moralo sodišče prve stopnje pri naložitvi plačila nastalih izvršilnih stroškov dolžniku konkretneje opredeliti glede njihove potrebnosti.

Izvršitelj neposredno odgovarja za vso škodo, ki nastane pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja zaradi njegovega ravnanja (opustitve dolžnosti). Izvršiteljevo ravnanje v izvršilnem postopku, ki je tekel zoper tožničinega bivšega moža, je bilo protipravno. O ugovoru tožnice, da dolžnik ne biva več na njenem naslovu in da tam tudi nima več nobenih svojih premičnin, o čemer se je izjavil tudi sam dolžnik, bi moral izvršitelj obvestiti izvršilno sodišče ter zahtevati dodatna navodila in torej rubeža premičnin na njenem domu ne bi smel opraviti. Tožnica je zatrjevala le, da je trpela duševne bolečine zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja in se čutila globoko ponižano in razžaljeno, ne da bi podala pravnorelevantne navedbe o intenzivnosti in trajanju duševnih bolečin (o škodi tožnice), in tudi ne konkretiziranih navedb, kako so se kazale, vplivale na tožnico oziroma kako jih je doživljala. Tožba je torej v delu, kjer zahteva povrnitev nepremoženjske škode, nesklepčna.

Tožena stranka ne more odgovarjati za morebitno nepravilno ravnanje izvršitelja. Izvršitelji niso delavci sodišča, temveč imenovani s strani pravosodnega ministra, zaradi česar za ravnanje v okviru opravljanja svojih del in nalog odgovarjajo samostojno in imajo v ta namen tudi predpisano zakonsko obveznost zavarovanja odgovornosti. ZIZ nalaga dolžnost zaznamovanja rubeža premičnin v ustrezni evidenci zgolj v primeru, ko je takšna evidenca za ustrezno vrsto premičnine tudi vzpostavljena. Pri tem pa zakon ne predpisuje dolžnosti ureditve oziroma vzpostavitve evidence za vse vrste premičnin, torej tudi za žičnici.

Zakonodajalec je merilo izvršiteljevega ravnanja določil že v ZIZ, ki je v zvezi z opravljanjem službe izvršitelja predpisal, da mora izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 286. tedaj veljavnega člena ZIZ), sicer odgovarja za škodo, ki nastane pri opravljanju teh dejanj (prvi odstavek 288. tedaj veljavnega člena ZIZ). Pravni standard strokovne (profesionalne) skrbnosti od izvršitelja zahteva, da pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravna z večjo stopnjo skrbnosti, po pravilih stroke in običajih.

Po določilih 1. odst. 288. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.