269. člen ZIZ

Glede na dikcijo 267. člena ZIZ je izdaja začasne odredbe mogoča vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (pravnomočnost odločbe in potek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti). Glede na obrazloženo velja poudariti, da tožnika izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja s težnjo po nadaljnjem (dodatnem) zavarovanju zahtevata v okviru že tekočega postopka zavarovanja z začasno odredbo, saj obe izdani začasni odredbi veljata še 60 dni po dnevu pravnomočnega zaključka predmetnega postopka.

Dokaz z izvedencem je ključen za oceno o dokazanosti višine tožbenega zahtevka. Zanesljiva ocena o jasnosti, izčrpnosti in nedvoumnosti mnenja, potrebna zato, da more sodišče na njem utemeljevati zaključke o odločilnih dejstvih, je v takem primeru mogoča šele, ko izvedenec odgovori na pomisleke pravdnih strank o popolnosti in pravilnosti mnenja. Za dejansko zagotovitev strankine pravice do vsebinsko polne kontrole glede dokazov praviloma ne zadostuje pisno mnenje, ampak je stranki treba omogočiti zaslišanje izvedenca.

V drugi pravdni zadevi tožeča stranka od drugo tožene stranke vtožuje denarno terjatev, in sicer plačilo kupnine po prodajni pogodbi, s katero je tožeča stranka prodala drugo toženi stranki nepremičnino. Sodišče je v zadevi izdalo predhodno odredbo, s katero je dovolilo vpis predznambe zastavne pravice na nepremičninah v lasti dolžnika (ki je drugo tožena stranka), in še druga sredstva zavarovanja. V predmetnem pravdnem postopku, v katerem teče postopek zavarovanja, pa tožeča stranka izpodbija pravno dejanje drugo tožene stranke kot dolžnika, ugotovitveni in dajatveni zahtevek z dopustitvijo poplačila tožeče stranke iz nepremičnin, ki so predmet izpodbijane prodajne pogodbe (kar je nedenarna terjatev), pa uveljavlja zoper prvo toženo stranko. Glede na obseg in vsebino predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem v tej zadevi temelji predlog za izdajo začasne odredbe, zato ne gre za pravnomočno razsojeno stvar.

Začasna odredba je dopustna, če upnik s predhodno odredbo ne bo dosegel koristi, ki mu jo zagotavlja začasna odredba. Presojo v tej smeri je potrebno opraviti glede na okoliščine vsakega posameznega primera, ki izhajajo iz trditvene podlage strank, upoštevaje vsebino predlagane začasne in predhodne odredbe. Trditveno in dokazno breme o tem je na strani tožeče stranke. Konkretno obremenjevanje premoženja tožene stranke kaže na obstoj verjetne nevarnosti, da bo izterjava terjatve tožeče stranke otežena, upoštevaje višino čistega dobička tožene stranke in višino terjatve tožeče stranke v tem postopku.

Stališče prvostopenjskega sodišča, da lahko doseže upnica predznambo zastavne pravice (in s tem boljše zavarovanje), ne drži, saj stanovanje, ki naj bi ga dolžnik, toženec kupil, v zemljiško knjigo ni vpisana.

V 256. členu ZIZ določa kot krajevno pristojno za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje. ZIZ za predhodne odredbe nima take določbe kot je za začasne odredbe urejena v drugem odstavku 266. člena ZIZ, namreč o krajevni pristojnosti sodišča za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo za primer, če je pred tem uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek - tedaj veže pristojnost sodišča za odločitev o predlogu na sodišče, pred katerim teče postopek. 256. člena ZIZ torej ni mogoče razlagati z uporabo 266. člena ZIZ.

Kadar je že dovoljena izvršba z rubežem, hrambo in prodajo vseh dolžnikovih premičnin, ni dovoljena začasna odredba s hrambo posameznih od teh premičnin, ker bo namen zavarovanja dosežen z opravo izvršbe.

Za izdajo začasne odredbe je na podlagi spremenjenega čl. 101/II tč. 5 Zakona o sodiščih pristojno ..... le v primeru, če je predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih oz. zadevah, v katerih je dogovorjena arbitraža. Za odločanje o predlogu za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve ugotovljene z odločbo v upravnem postopku je stvarno pristojno okrajno sodišče. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določila čl. 101 Zakona o sodiščih (v zv. s čl. 48 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, ko se je izreklo za stvarno nepristojno na podlagi odločanja. Ob reševanju .. zoper sklep o začasni odredbi bo potrebno preizkusiti ali je začasna odredba dopustna.

Če so dani pogoji za zavarovanje s predhodno odredbo, začasna odredba ni dopustna.

Glede na obstoj oporoke zapustnice je le-ta močnejši pravni naslov za dedovanje od zakona.

Napačno je pravno stališče prvostopnega sodišča, da naj bi upnik v konkretnem primeru ne imel pravnega interesa za zavarovanje svoje terjatve s predlagano začasno odredbo. Z vložitvijo predloga za izvršbo in izdajo sklepa o izvršbi upnik še ni pridobil nobenih pravic na dolžnikovih premičninah, na katerih predlaga izvršbo. Le-te namreč upnik v postopku izvršbe pridobi šele z rubežem in mu zato v tej fazi postopka ni mogoče odreči pravnega interesa za zavarovanje terjatve. Sicer pa odločba sodišča prve stopnje tudi ni v skladu z 263. členom ZIP (sedaj 267. člen ZIZ), v konkretnem primeru pa tudi niso podani pogoji za predhodno odredbo (264. člen v zvezi z 253. členom ZIP, sedaj 269. člen v zvezi z 257. členom ZIZ).

Namen začasne odredbe je zavarovanje bodoče izvršbe, zato je predlog za izdajo začasne odredbe, ki ne služi realizaciji upnikove terjatve, neutemeljen.

Začasna odredba ni dopustna, če so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen.