253. člen ZIZ

Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Zakonska določba 154. člena ZPP, enako kot določba šestega odstavka 38. člena ZIZ, ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega končnega izida in je izjema predvidena z določbo 158. člena ZPP.

Zemljiškoknjižno sodišče hkrati z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. A slednjo le, če ni že vknjižena, kar se zgodi v primeru, ko se v postopku zavarovanja po 244. členu ZIZ dovoli (in vknjiži) zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka).

Notar ni dolžan dodatno preverjati pristnosti pogodbe, ki jo ob ustanovitvi notarske hipoteke ne nevknjiženi nepremičnini prejme v hrambo, če njene zunanje lastnosti ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pristnost same pogodbe in overitvene klavzule (drugega notarja) na njej.

Iz različnih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ne more biti v procesnem smislu ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka zoper dolžnika z novim ali istim izvršilnim sredstvom. Kadar je zastavitelj tudi osebni dolžnik, lahko upnik na podlagi izvršilnega naslova zoper njega predlaga izvršbo na vse njegovo premoženje, če pa je zastavitelj zgolj realni dolžnik, pa bo upnik lahko zahteval izvršbo le s poplačilom iz zastavljene stvari.

Dolžnice v konkretnem primeru niso le zastavne dolžnice, ampak dolžnice po kreditni pogodbi, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da upnik zoper njih lahko predlaga izvršbo s katerimkoli sredstvom, ki ga zakon predvideva vse do dokončnega poplačila.

S sklicevanjem na slabo vero, nepošteno oziroma nemoralno ravnanje pred njo vknjiženega hipotekarnega upnika bi tožnica lahko uspela le, če bi dokazala, da je praktično vsa upravičenja, ki vsebinsko izhajajo iz (so)lastninske pravice (posest, dejansko uporabo in dejansko razpolaganje s spornim delom nepremičnin), pridobila in izvrševala na podlagi pravnega posla z zemljiškoknjižnim lastnikom, še preden je ta s spornima nepremičninama razpolagal v korist toženčevega pravnega prednika, slednji pa je za predhodno razpolaganje vedel.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da niti zneski posameznih upnikovih terjatev, niti njihova zapadlost ne izhajajo iz sporazuma o zavarovanju upnikove denarne terjatve, sestavljenega v obliki notarskega zapisa, sklenjenega za zavarovanje upnikovih bodočih in pogojnih terjatev, ki bodo nastale na podlagi kupoprodajne pogodbe med upnikom in E d.o.o. Ljubljana, v maksimalni višini 80.000,00 EUR. Po določbi 1. odst. 250. člena v zvezi z 2. odst. 253. člena ZIZ mora neposredno izvršljiv notarski zapis o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini vsebovati tudi višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita. Pritožnik se pri tem neutemeljeno sklicuje točko "drugič" iz notarskega zapisa št. 161/03, s katero sta se pogodbeni stranki dogovorili tudi o načinu dokazovanja zapadlosti upnikovih terjatev, saj takšen dogovor določa način dokazovanja zapadlosti bodoče in pogojne terjatve upnika, ki je v nasprotju s kogentnimi določbami 20. člena in 26. člena ZIZ.

Sklenjeni sporazum je pravni naslov za pridobitev zastavne pravice na zastavljenih premičninah, medtem ko je rubež pridobitni način za pridobitev zastavne pravice. Sklep o izvršbi na premičnino se zaznamuje v evidenci, kjer se premičnina vodi, in v dokumentu, ki izkazuje lastništvo premičnine, tak dokument pa je original in ne fotokopija prometnega dovoljenja. Prepoved razpolaganja je pravni standard, ki pomeni prepoved pravnega prometa s stvarjo, torej prepoved odsvojitve ali obremenitve stvari, ne pa tudi prepovedi dejanskega razpolaganja, torej normalne rabe stvari.

Predmetna zastavna pravica na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, ni mogoča.

Podpisani zapisnik o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v skladu z določili 251.a do 251.f člena ZIP ima moč sodne poravnave in je torej izvršilni naslov. Upnikova pravica poplačila iz zastavljene nepremičnine v primeru dolžnikovega neplačila izhaja iz 1. odst. 253. čl. ZIZ, zato je v pogodbi ni potrebno posebej zapisati. Ta določba je uporabljiva tudi za obveznosti, ki izhajajo iz sodne poravnave, sklenjene pred sodiščem pred uveljavitvijo ZIZ v skladu z določili ZIP o ustanovitvi zastavne pravice na podlagi sporazuma strank.

Če iz sporazuma o zastavni pravici, sklenjenega po 251.c členu ZIP ni nedvomno razvidna višina in zapadlost terjatve, je pred dovolitvijo izvršbe s prodajo nepremičnin to potrebno s strankama razjasniti.

Sporazum po čl. 251c ZIP ima moč sodne poravnave, zato se dolžnik ne more sklicevati na to, da ni prejel toliko denarja kot ga upnik terja.

Dolžnik se je kot porok in plačnik zavezal na plačilo upnikove denarne terjatve, ki jo je upnik nato s sporazumom o ustanovitvi zastavne pravice zavaroval z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah. Ta denarna terjatev ni bila poravnana, zato lahko z izvršbo na zastavljene nepremičnine dolžnika zahteva poplačilo svoje terjatve.

Upnik je upravičen zahtevati poravnavo svoje terjatve iz vrednosti zastavljene nepremičnine.