250. člen ZIZ

Institut prepovedi razpolaganja (odtujitve ali obremenitve) je urejen v 38. členu SPZ (drugi, tretji in četrti odstavek), in sicer po zgledu iz paragrafa 364c Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ). Lahko se določi s pravnim poslom ali oporoko, zavezuje le prvega lastnika, ne pa njegovih pravnih naslednikov, lahko se časovno omeji, v vsakem primeru pa "ugasne" s smrtjo upravičenca. V zemljiško knjigo se lahko vpiše samo pod pogoji iz četrtega odstavka 38. člena SPZ. V tem primeru prepoved učinkuje tudi proti tretjim osebam. Omenjeni pravni institut pomeni omejitev lastnika, saj mu prepoveduje pravno razpolaganje s stvarjo. Pravnoposlovna prepoved odtujitve nepremičnine prepoveduje pogodbeni stranki, v breme katere je dogovorjena, prenos lastninske pravice na nepremičnini, medtem ko dogovorjena prepoved obremenitve prepoveduje obremenitev nepremičnine z zastavno pravico in drugimi omejenimi stvarnimi pravicami, ne velja pa za dogovarjanje obligacijskih pravic na nepremičnini. SPZ v členu 38. omenja prepoved odtujitve ali obremenitve, kar bi utegnilo pomeniti, da je dopustno predlagati vknjižbo bodisi samo prepovedi odtujitve bodisi samo prepovedi obremenitve. Na inst

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je zavrnilo predlog za vpis zaznambe hipotekarne tožbe ravnalo materialnopravno pravilno.

Predmet zaznambe hipotekarne tožbe je hipotekarna obveznost oz. terjatev, zaznamba take tožbe se lahko vpiše le pri (vpisani) hipoteki, kot to določa peti odstavek 78. člena ZZK-1

Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost) ali postane dolgoročno plačilno nesposoben (prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP). Za insolventnost tako zadostuje že eden od navedenih položajev. Višje sodišče se ne strinja s pritožbenim naziranjem, da gre za zlorabo postopka, da gre za nesorazmeren ukrep in da bi moral upnik svoje terjatve izterjati v izvršilnem postopku. Iz spisa je namreč jasno razvidno, da upnik svojo terjatev po obeh pogodbah o plačilu garancije izterjuje že od leta 2004 dalje, poplačilo v dveh izvršilnih postopkih pa ob petih poskusih prodaj vse do sedaj ni bilo uspešno.

Brez porokovega sodelovanja glavna dolžnica, niti kdo drug, porokove obveznosti ne more spreminjati. Porok neodplačno jamči za tujo obveznost, zato je njegova obveznost lahko le taka, kot je opredeljena v poroštveni izjavi, in je ni dopustno širiti; tudi s podaljševanjem roka njene iztožljivosti ne. Obveznost glavnega dolžnika lahko zastara v drugačnem času kot porokova obveznost. Terjatve do solidarnih dolžnikov lahko zastarajo različno.

Kadar stranke same določijo posledice neizpolnitve pogodbe, nastopijo te posledice avtomatično. Za prenehanje pogodbe ni potrebno nobeno dejanje pogodbi zveste stranke. Namesto nje pogodbo razvezuje sama pogodbena oziroma zakonska določba. Drugi toženec kot kupec v avgustu 2002, ko se je ustanavljala zastavna pravica, ni mogel veljavno obremeniti spornega stanovanja, saj ni razpolagal niti z veljavnim zavezovalnim poslom. Kavzalni odnos med zavezovalnim in razpolagalnim poslom pa je vplival tudi na neveljavnost razpolagalnega posla. Obe sodišči sta pravilno poudarili že okoliščine, da je bila sporna kupna pogodba sestavni del sporazuma po 250. členu ZIZ in mu je bila tudi priložena. Prvi toženec je zato imel možnost seznaniti se z njeno vsebino in glede na pogojno zemljiškoknjižno dovolilo zahtevati od zastavitelja dokaz, da je pogoj izpolnjen oziroma da je kupnina plačana. Zato samo razpolaganje zastavitelja z originalom pogodbe o pridobitvi nepremičnine v tej zadevi ne utemeljuje dobrovernosti zastavnega upnika.

Zemljiškoknjižno sodišče hkrati z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. A slednjo le, če ni že vknjižena, kar se zgodi v primeru, ko se v postopku zavarovanja po 244. členu ZIZ dovoli (in vknjiži) zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka).

Notar ni dolžan dodatno preverjati pristnosti pogodbe, ki jo ob ustanovitvi notarske hipoteke ne nevknjiženi nepremičnini prejme v hrambo, če njene zunanje lastnosti ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pristnost same pogodbe in overitvene klavzule (drugega notarja) na njej.

Predlagateljičin zemljiškoknjižni predlog se opira na listino, iz katere izhaja, da naj se vknjižba hipoteke dovoli zoper dolžnico J. Z. kot lastnico stanovanja. Ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga 24.6.2009 J. Z. ni bila vpisana kot lastnica obravnavane nepremičnine, ki je od 10.4.2007 v lasti K. Z.. Iz pravilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev predlaganega vpisa proti K. Z. iz 1. odstavka 150. člena ZZK-1, saj K. Z. ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo hipoteke, razen tega pa tudi ne gre za primer iz 2. alineje 1. odstavka 150. člena ZZK-1 (obstoj odločbe pristojnega organa, ki bi učinkovala proti K. Z. kot udeleženki postopka, v katerem bi bila izdana ta odločba).

Pooblastilo, ki je bilo le overjeno, ne pa sestavljeno v obliki notarskega zapisa, ni nično, temveč le izpodbojno.

V primeru uveljavljanja ničnosti hipoteke zaradi ničnosti prodajne pogodbe je potrebno ugotavljati dobro vero hipotekarnega upnika.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da niti zneski posameznih upnikovih terjatev, niti njihova zapadlost ne izhajajo iz sporazuma o zavarovanju upnikove denarne terjatve, sestavljenega v obliki notarskega zapisa, sklenjenega za zavarovanje upnikovih bodočih in pogojnih terjatev, ki bodo nastale na podlagi kupoprodajne pogodbe med upnikom in E d.o.o. Ljubljana, v maksimalni višini 80.000,00 EUR. Po določbi 1. odst. 250. člena v zvezi z 2. odst. 253. člena ZIZ mora neposredno izvršljiv notarski zapis o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini vsebovati tudi višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita. Pritožnik se pri tem neutemeljeno sklicuje točko "drugič" iz notarskega zapisa št. 161/03, s katero sta se pogodbeni stranki dogovorili tudi o načinu dokazovanja zapadlosti upnikovih terjatev, saj takšen dogovor določa način dokazovanja zapadlosti bodoče in pogojne terjatve upnika, ki je v nasprotju s kogentnimi določbami 20. člena in 26. člena ZIZ.

Ker predmetni notarski zapis nima soglasja upnika in dolžnika, da se terjatev zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini, je to ovira za vknjižbo zastavne pravice. Rubež ima pomen vknjižbe zastavne pravice, zaradi česar vknjižba zastavne pravice ni potrebna in je upniku že zagotovljeno učinkovito varstvo tudi zoper tretje osebe.

Drugodolžnica je podpisala izvršljiv sporazum o zavarovanju terjatve po 250.čl. ZIZ z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini. Drugodolžnica se je strinjala z neposredno izvršljivostjo obveznosti, pritožba dolžnice je neutemeljena.

Izjava zastaviteljice, zapisana v posojilni pogodbi, da skupaj s posojilojemalcem kot porok in zavezanka iz te pogodbe soglaša, da je ta pogodba (v notarskem zapisu) za točno opredeljeno dajatev oz. plačilo neposredno izvršljiva, pomeni soglasje zastaviteljice, da se opravi izvršba na njeno zastavljeno nepremičnino.

Notarski zapis o sklenitvi sporazuma o zavarovanju terjatve je namreč smo podlaga za izdajo sklepa o zavarovanju po prvem odstavku 251. člena ZIZ, ne pa neposredna podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa. V kolikor želi upnik doseči tudi vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi sporazuma, bo moral to predlagati z zemljiškoknjižnim predlogom pri pristojnem sodišču, saj izvršilno sodišče ni pristojno odločati v zemljiškoknjižnih zadevah.

ZPPSL pojem "slabo ekonomsko-finančno stanje" uporabi samo v prvem odstavku 125. člena. Tega pojma posebej ne opredeljuje. Gre za nedoločen pravni pojem - opredelitev njegove vsebine pa je vprašanje uporabe materialnega prava. Za obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti ni treba, da bi izpodbojni nasprotnik z gotovostjo vedel, da bo prišlo do stečaja. Iz tega, da zakon v 125. členu govori o slabem ekonomsko-finančnem stanju, ne pa morda kar o obstoju stečajnega razloga, je mogoče napraviti kvečjemu sklep, da za ta element izpodbojnega dejanskega stanu ni potreben obstoj stečajnega razloga, ampak je mogoče o slabem ekonomsko-finančnem stanju govoriti že prej.

Zavarovanje bodoče in pogojne denarne terjatve upnika z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, po ZIZ ni dovoljeno.

Kadar se stranke v notarskem zapisu, sporazumu o zavarovanju denarne terjatve po 250. čl. ZIZ dogovorijo tudi za vpis prepovedi obremenitve in odtujitve nepremičnine, je šteti tak dogovor strank za pravni posel obligacijskega prava in ni potrebno, da so izpolnjene predpostavke, ki jih ZIZ določa za izdajo začasne odredbe. Zato se tudi v okviru sporazuma po 250. čl. ZIZ stranke lahko sporazumejo tudi za vknjižbo te prepovedi.

Sklenjeni sporazum je pravni naslov za pridobitev zastavne pravice na zastavljenih premičninah, medtem ko je rubež pridobitni način za pridobitev zastavne pravice. Sklep o izvršbi na premičnino se zaznamuje v evidenci, kjer se premičnina vodi, in v dokumentu, ki izkazuje lastništvo premičnine, tak dokument pa je original in ne fotokopija prometnega dovoljenja. Prepoved razpolaganja je pravni standard, ki pomeni prepoved pravnega prometa s stvarjo, torej prepoved odsvojitve ali obremenitve stvari, ne pa tudi prepovedi dejanskega razpolaganja, torej normalne rabe stvari.