iuris
§ zakonZakon o izvršbi in zavarovanju · ZIZ · velja od 15. 10. 1998

249. člen ZIZ

(Pristojnost)

Sodna praksa: 6 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 9. 2016Vse odločbe ↓
  • VSM sklep I Ip 504/2016Višje sodišče v Mariboru · 2016

    V postopku je sodišče tisto, ki odloči, ali bo izvedlo dokaz s cenilcem in določi cenilca ter mu odredi nalogo, in ne stranke. Cenilec je dolžan to, kar mu naloži sodišče, opraviti, ne pa ravnati po navodilih strank.

  • VSRS Sodba II Ips 580/2009Vrhovno sodišče RS · 2010

    Notar ni dolžan dodatno preverjati pristnosti pogodbe, ki jo ob ustanovitvi notarske hipoteke ne nevknjiženi nepremičnini prejme v hrambo, če njene zunanje lastnosti ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pristnost same pogodbe in overitvene klavzule (drugega notarja) na njej.

  • VSL sodba II Cp 2488/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009

    Pooblastilo, ki je bilo le overjeno, ne pa sestavljeno v obliki notarskega zapisa, ni nično, temveč le izpodbojno.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 5. 12. 2025
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Različice besedila · 4
  1. od 4. 6. 2022 ~ · trenutno
  2. 24. 12. 2002 – 3. 6. 2022
  3. 13. 9. 2002 – 23. 12. 2002
  4. 7. 10. 1998 – 12. 9. 2002

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

6 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 9. 2016
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–6 od 6
  • VSM sklep I Ip 504/2016
    Višje sodišče v Mariboru · 12. 9. 2016besedilo 2002–2022

    V postopku je sodišče tisto, ki odloči, ali bo izvedlo dokaz s cenilcem in določi cenilca ter mu odredi nalogo, in ne stranke. Cenilec je dolžan to, kar mu naloži sodišče, opraviti, ne pa ravnati po navodilih strank.

  • VSRS Sodba II Ips 580/2009
    Vrhovno sodišče RS · 14. 10. 2010besedilo 2002–2022

    Notar ni dolžan dodatno preverjati pristnosti pogodbe, ki jo ob ustanovitvi notarske hipoteke ne nevknjiženi nepremičnini prejme v hrambo, če njene zunanje lastnosti ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pristnost same pogodbe in overitvene klavzule (drugega notarja) na njej.

  • VSL sodba II Cp 2488/2009
    Višje sodišče v Ljubljani · 30. 9. 2009besedilo 2002–2022

    Pooblastilo, ki je bilo le overjeno, ne pa sestavljeno v obliki notarskega zapisa, ni nično, temveč le izpodbojno.

  • VSL sodba in sklep II Cp 2857/2008
    Višje sodišče v Ljubljani · 17. 12. 2008besedilo 2002–2022

    Navkljub razlikam med razpolagalno in poslovno sposobnostjo gre v konkretnem primeru za položaj, primerljiv s tistim, ko želi posel skleniti poslovno povsem nesposobna oseba. Izražena je le volja ene stranke, saj prava razpolagalna upravičenka - tožeča stranka - svoje volje ni izrazila. Teorija in praksa sprejemata stališče, da v takšnem primeru do sklenitve posla sploh ne pride; gre za neobstoječ pravni posel oziroma za 'neposel'. Razpolagalni pravni posel, ki ga sklene razpolagalno nesposobna oseba, po sami naravi stvari nima učinkov - pravica se v svoji pripadnosti in/ali obsegu zaradi takšnega posla ne bo spremenila. In prav v tej lastnosti se konkretni primer bistveno razlikuje od neveljavnih (torej ničnih in izpodbojnih) poslov, ki na pravnoposlovnem področju učinkujejo, čeprav ne ravno tako, kot sta si to stranki zamislili. Še najmanj stičnih točk ima neposel z izpodbojno pogodbo, ki učinkuje, vse dokler ni izpodbita, in vedno lahko konvalidira. Bližje je nični pogodbi, ki pa ji OZ vendarle pripisuje določene pravnoposlovne učinke (86. - 91. čl. OZ). Tu obravnavani sporazum o zavarovanju pa ne more učinkovati niti na tak način, zato je bil ničnostni zahtevek navkljub napa

  • VSL sklep II Cpg 56/2002
    Višje sodišče v Ljubljani · 28. 3. 2002besedilo 1998–2002

    Sklenjeni sporazum je pravni naslov za pridobitev zastavne pravice na zastavljenih premičninah, medtem ko je rubež pridobitni način za pridobitev zastavne pravice. Sklep o izvršbi na premičnino se zaznamuje v evidenci, kjer se premičnina vodi, in v dokumentu, ki izkazuje lastništvo premičnine, tak dokument pa je original in ne fotokopija prometnega dovoljenja. Prepoved razpolaganja je pravni standard, ki pomeni prepoved pravnega prometa s stvarjo, torej prepoved odsvojitve ali obremenitve stvari, ne pa tudi prepovedi dejanskega razpolaganja, torej normalne rabe stvari.

  • VSL sklep R 146/2001
    Višje sodišče v Ljubljani · 14. 11. 2001besedilo 1998–2002

    V primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev zavarovanja tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je v predlogu navedena na prvem mestu.