249. člen ZIZ
(Pristojnost)
Za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank v neposredno izvršljivem notarskem zapisu je pristojen notar.
- VSM sklep I Ip 504/2016Višje sodišče v Mariboru · 2016
V postopku je sodišče tisto, ki odloči, ali bo izvedlo dokaz s cenilcem in določi cenilca ter mu odredi nalogo, in ne stranke. Cenilec je dolžan to, kar mu naloži sodišče, opraviti, ne pa ravnati po navodilih strank.
- VSRS Sodba II Ips 580/2009Vrhovno sodišče RS · 2010
Notar ni dolžan dodatno preverjati pristnosti pogodbe, ki jo ob ustanovitvi notarske hipoteke ne nevknjiženi nepremičnini prejme v hrambo, če njene zunanje lastnosti ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pristnost same pogodbe in overitvene klavzule (drugega notarja) na njej.
- VSL sodba II Cp 2488/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Pooblastilo, ki je bilo le overjeno, ne pa sestavljeno v obliki notarskega zapisa, ni nično, temveč le izpodbojno.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 4. 6. 2022 ~ · trenutno
- 24. 12. 2002 – 3. 6. 2022
- 13. 9. 2002 – 23. 12. 2002
- 7. 10. 1998 – 12. 9. 2002
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 9. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM sklep I Ip 504/2016Višje sodišče v Mariboru · 12. 9. 2016besedilo 2002–2022
V postopku je sodišče tisto, ki odloči, ali bo izvedlo dokaz s cenilcem in določi cenilca ter mu odredi nalogo, in ne stranke. Cenilec je dolžan to, kar mu naloži sodišče, opraviti, ne pa ravnati po navodilih strank.
- VSRS Sodba II Ips 580/2009Vrhovno sodišče RS · 14. 10. 2010besedilo 2002–2022
Notar ni dolžan dodatno preverjati pristnosti pogodbe, ki jo ob ustanovitvi notarske hipoteke ne nevknjiženi nepremičnini prejme v hrambo, če njene zunanje lastnosti ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pristnost same pogodbe in overitvene klavzule (drugega notarja) na njej.
- VSL sodba II Cp 2488/2009Višje sodišče v Ljubljani · 30. 9. 2009besedilo 2002–2022
Pooblastilo, ki je bilo le overjeno, ne pa sestavljeno v obliki notarskega zapisa, ni nično, temveč le izpodbojno.
- VSL sodba in sklep II Cp 2857/2008Višje sodišče v Ljubljani · 17. 12. 2008besedilo 2002–2022
Navkljub razlikam med razpolagalno in poslovno sposobnostjo gre v konkretnem primeru za položaj, primerljiv s tistim, ko želi posel skleniti poslovno povsem nesposobna oseba. Izražena je le volja ene stranke, saj prava razpolagalna upravičenka - tožeča stranka - svoje volje ni izrazila. Teorija in praksa sprejemata stališče, da v takšnem primeru do sklenitve posla sploh ne pride; gre za neobstoječ pravni posel oziroma za 'neposel'. Razpolagalni pravni posel, ki ga sklene razpolagalno nesposobna oseba, po sami naravi stvari nima učinkov - pravica se v svoji pripadnosti in/ali obsegu zaradi takšnega posla ne bo spremenila. In prav v tej lastnosti se konkretni primer bistveno razlikuje od neveljavnih (torej ničnih in izpodbojnih) poslov, ki na pravnoposlovnem področju učinkujejo, čeprav ne ravno tako, kot sta si to stranki zamislili. Še najmanj stičnih točk ima neposel z izpodbojno pogodbo, ki učinkuje, vse dokler ni izpodbita, in vedno lahko konvalidira. Bližje je nični pogodbi, ki pa ji OZ vendarle pripisuje določene pravnoposlovne učinke (86. - 91. čl. OZ). Tu obravnavani sporazum o zavarovanju pa ne more učinkovati niti na tak način, zato je bil ničnostni zahtevek navkljub napa
- VSL sklep II Cpg 56/2002Višje sodišče v Ljubljani · 28. 3. 2002besedilo 1998–2002
Sklenjeni sporazum je pravni naslov za pridobitev zastavne pravice na zastavljenih premičninah, medtem ko je rubež pridobitni način za pridobitev zastavne pravice. Sklep o izvršbi na premičnino se zaznamuje v evidenci, kjer se premičnina vodi, in v dokumentu, ki izkazuje lastništvo premičnine, tak dokument pa je original in ne fotokopija prometnega dovoljenja. Prepoved razpolaganja je pravni standard, ki pomeni prepoved pravnega prometa s stvarjo, torej prepoved odsvojitve ali obremenitve stvari, ne pa tudi prepovedi dejanskega razpolaganja, torej normalne rabe stvari.
- VSL sklep R 146/2001Višje sodišče v Ljubljani · 14. 11. 2001besedilo 1998–2002
V primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev zavarovanja tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je v predlogu navedena na prvem mestu.