242. člen ZIZ

Za zaključek, da je določen notarski zapis izvršilni naslov, je torej ključnega pomena, da je v tem zapisu določena konkretna obveznost (terjatev), da zavezanec v tem zapisu (ali posebnem zapisu) soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti in da je obveznost zapadla. To pa pomeni, da za izvršljivost notarskega zapisa sploh ni pravno pomembno, če je obveznost zavarovana in če je zavezanec soglašal s takšnim zavarovanjem. Zaradi tega lahko upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, če razpolaga z izvršljivim notarskim zapisom, v katerem pogodbeni stranki nista dogovorili nobenega zavarovanja denarne terjatve (glede katere je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo), oziroma v katerem je dolžnik soglašal, da se omenjena denarna terjatev upnika zavaruje z ustanovitvijo neposredne zastavne pravice na dolžnikovih premičnih stvareh.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugovornim in v pritožbi ponovljenim stališčem, da bi moral biti sklep o zavarovanju, na podlagi katerega je bil dovoljen izpodbijani vpis, pravnomočen. Stališče sodišča prve stopnje, da je pri odločanju v konkretni zadevi pravno nepomembno, ali je sklep o zavarovanju pravnomočen, je pravilno.

Zaznamba izvršljivosti terjatve je v 245. členu ZIZ predpisana kot kumulativni pogoj za nastop učinka z možnostjo izvršbe proti novemu lastniku zastavljene nepremičnine.

V okviru upravne pomoči med pristojnimi organi držav članic EU pri pobiranju davščin, glede katerih je obveznost za plačilo nastala v drugi državi članici, je možno tudi zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti davčnega zavezanca v drugi državi članici EU. Na podlagi utemeljenega zaprosila organa države prosilke, davčni organ zavaruje plačilo davčne obveznosti v skladu z ZdavP. Sodišče države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ, ni pristojno za preverjanje izvršljivosti izvršilnega naslova.

V primeru, ko ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev zavarovanja tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je kot predmet zavarovanja v predlogu za zavarovanje navedena na prvem mestu.

Sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini je ena izmed listin, ki so podlaga za vknjižbo. Vknjižba se opravi po uradni dolžnosti. Izvršilno sodišče mora sklep o zavarovanju poslati zemljiškoknjižnemu sodišču. Do vknjižbe zastavne pravice ne more priti pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.

Kadar upnik, v odgovoru na ugovor, ugovoru tretjega nasprotuje, mora sodišča njegov ugovor zavrniti.

Kadar ni pogojev za vknjižbo skupne hipoteke pri navedeni glavni nepremičnini, sodišče ne sme zavrniti take vknjižbe tudi za naslednjo navedeno nepremičnino, za katero ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče, ampak le pošlje pravnomočno zavrnjen predlog za vknjižbo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini, skupaj z upnikovim predlogom, krajevno pristojnemu sodišču.

Po določbi 35. člena ZIZ, ki se smiselno uporablja tudi v postopku zavarovanja (239. člen ZIZ), je v primeru, ko upnik predlaga za izvršbo (zavarovanje) več sredstev, za odločitev o predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu.

Zavarovanja terjatve na celotni nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje, ni mogoče dovoliti za terjatev do enega soalstnika skupnega premoženja. Prav tako pa ga že pojmovno ni mogoče dovoliti na nedoločenem deležu dolžnice na skupnem premoženju. Upnik, ki želi doseči izvršbo oz. zavarovanje na deležu enega od zakoncev, lahko ravna po določbi 1. odstavka 57. člena ZZZDR. Po omenjeni določbi lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in šele nato zahteva izvršbo na ta delež.

V skladu z določbo 64. člena ZIZ lahko tretji, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe kako pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor do konca izvršilnega postopka. Ker je bil v obravnavani zadevi izvršilni postopek končan, saj je sklep o izvršbi postal pravnomočen 8.7.1998, zastavna pravica pa je bila vknjižena 15.6.1998, je ugovor tretjega, ki je bil vložen 26.3.1999, torej po koncu izvršilnega postopka, brezpredmeten.