151. člen ZIZ

Na uporabo 143. in 151. člena ZIZ, veljavnega v času vložitve predloga za izvršbo, ne more vplivati dejstvo, da sta bila ta dva člena z ZIZ-A spremenjena in je bil tudi 35. člen dopolnjen tako, da je v primerih, kadar je med več sredstvi predlagana tudi izvršba na nepremičnine, izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Po določbi 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej, čeprav se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost tako, da bi bilo pristojno drugo sodišče iste vrste. Taka okoliščina, katere sprememba ne vpliva na spremembo pristojnosti, je poleg morebitne navedbe novega izvršilnega sredstva oziroma predmeta tudi sprememba ureditve pristojnosti po ZIZ.

Vprašanje krajevne pristojnosti ni vprašanje nadaljevanja postopka. Krajevna pristojnost se določi po okoliščinah, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga ostane pristojno še naprej, pristojnost se ustali. Sprememba ZIZ torej ni okoliščina, ki bi vplivala na spremembo krajevne pristojnosti.

Izvršba na prejemke iz pokojnine predstavlja rubež dolžnikove terjatve proti ZPIZ; tako je glede pristojnosti izvršilnega sodišča mogoče uporabiti le določbo 100. člena ZIZ.

V 151. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določena smiselna uporaba določbe 143. člena ZIZ tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik na računu pri banki, če preko takega računa banka zanj opravlja plačilni promet.

V 151. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določena smiselna uporaba določbe 143. člena ZIZ tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik na računu pri banki, če preko takega računa banka zanj opravlja plačilni promet.

Če je upnik predlagal za izvršbo več izvršilnih sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo tisto sodišče, ki je krajevno pristojno po prvo navedenem sredstvu izvršbe (35.člen ZIZ). Če je z istim izvršilnim predlogom zajeto več solidarnih dolžnikov, za katere ni krajevno pristojno isto sodišče, je pristojno sodišče za kateregakoli izmed njih po upnikovi izbiri (49.člen ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ). V dani izvršbi bi bili lahko upoštevaje prvo navedeno izvršilno sredstvo pri vsakem solidarnem dolžniku krajevno pristojni za odločanje tako Okrajno sodišče v Litiji kakor tudi Okrajno sodišče v Ljubljani (po 35.členu ZIZ), vendar pa, ker je upnik izvršilni predlog podal pri litijskem sodišču, je za predmetno izvršbo proti obema solidarnima dolžnikoma krajevno pristojno Okrajno sodišče v Litiji (po 49.členu ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).

Odločitev o imenovanju izvršitelja dejansko pomeni nadaljevanje izvršbe s podrejeno predlaganim izvršilnim sredstvom, rubežem premičnin, saj za opravo izvršbe na sredstva na dolžnikovih računih sodelovanje izvršitelja ni potrebno, kar pa je po ugotovitvi sodišča druge stopnje glede na stanje zadeve vsaj preuranjeno, saj ni izkazano, da bi bila izvršba na sredstva na dolžnikovem žiro računu neuspešna.

Upnik je v predlogu za izvršbo kot prvonavedeno sredstvo izvršbe predlagal prenos sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri Banki Celje, d.d., Enoti Laško. V primeru izvršbe na sredstva na računu pri banki, se za podjetnike ali druge osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, krajevna pristojnost določa po sedežu banke.

V zvezi s smiselnim izvajanjem dolžnika, da mu je sodišče onemogočilo poslovanje, kar bi lahko storilo le z začasno odredbo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje samo zarubilo dolžnikova denarna sredstva na žiro računu, skladno s sklepom o izvršbi, ni pa izdalo nikakršnega sklepa o prepovedi uporabe zadevnega žiro računa. Zato je dejanska blokiranost žiro računa posledica dejstva, da dolžnikovi prilivi ne zadoščajo za pokritje njegovih obveznosti, in ne morda kakšne sodne prepovedi. Popravni sklep lahko sodišče izda kadar koli, pred ali po pravnomočnosti popravljenega sklepa, na predlog strank ali po uradni dolžnosti. Pred izdajo popravnega sklepa sodišču ni potrebno zaslišati strank.

2. odst. 147. člena ZIZ ne predvideva vročanja "izjave" banke (151. člen ZIZ) upniku; če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, banka vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. Ustavitev izvršbe je torej zakonska posledica, ki je upnik očitno ne bi mogel preprečiti z "reagiranjem" na morebiti poslano "izjavo" benke.

Dolžnica ima odprt žiro račun št... pri Abanki d.d. Ljubljana, Ekspozitura Bežigrad. Zato je za odločanje v tej izvršilni zadevi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Za odločanje o predlogu za izvršbo na sredstva, ki jih ima samostojni podjetnik na računu pri banki, preko katerega zanj banka opravlja plačilni promet, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež banke.

Sklep o ustavitvi izvršbe na računu pri banki za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, temveč nasprotno; po tem sklepu se izvršba ne bo več nadaljevala z dvemi sredstvi, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, ampak le še z enim - prodajo premičnin, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.

Dolžnik je samostojni podjetnik, ki opravlja plačilni promet prek žiro računa pri Banki X d.d., enota v L.... Ker je sedež poslovne enote banke, ki za dolžnika opravlja plačilni promet, v L., je po določbah 143. čl. ZIZ v zvezi s 151. čl. ZIZ za opravljanje izvršbe na sredstva na tem računu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež banke, ki vodi dolžnikov račun, to je Okrajno sodišče v L.