6. člen ZDDO-F

1. Delavec v državnem organu lahko sklene delovno razmerje šele na podlagi odločbe funkcionarja, ki vodi upravni organ (predstojnika), seveda pa mora nastopiti tudi delo pri delodajalcu. 2. Dopisi tožene stranke pred izdajo odločbe pristojnega organa o sklenitvi delovnega razmerja ne pomenijo, da je tožnik sklenil delovno razmerje, tudi če je tožena stranka z navedenimi dopisi že praktično napovedala, da bo s tožnikom sklenila delovno razmerje.

Določba 26. člena ZODPM, ki delavcem, ki so opravljali naloge v ukinjenem organu zagotavlja, da te naloge še naprej opravljajo v novem upravnem organu, že po sami naravi stvari ni mogoče razlagati, da ti delavci v novem upravnem organu nadaljujejo delo na podlagi že sklenjenega delovnega razmerja v ukinjenem upravnem organu. Zakon jim s tem le omogoča, da sklenejo delovno razmerje v novem upravnem organu brez ponovnega ugotavljanja, ali izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, ki sicer veljajo za sklenitev delovnega razmerja v upravnem organu.

Delavci v državnih organih, ki se jim je plača določala na podlagi ZDDO in ne na podlagi Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, so bili zaradi znižanja osnove za izračun plače pod zakonski minimum (določen v 6. členu ZDDO) prikrajšani pri plači. ZLPP v 31. členu ureja izdajo certifikatov z namenom udeležbe v lastninskem preoblikovanju in določa, da se zaposlenim v javnih zavodih, državnih organih in drugih organih, ki se pretežno financirajo iz proračunskih sredstev, za razliko med izplačanimi plačami in neizplačanimi plačami v skladu s Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za čas od 1.1.1992 do 31.10.1992. V kolikor so bili certifikati izdani delavcem državnih organov, katerih plača se ni določala s Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, ampak z ZDDO, so bili izdani za druge namene in ne kot poplačilo za terjatve iz naslova plače do višine minimalne plače po ZDDO, zato so ti delavci upravičeni do plačila razlike v plači v gotovini, čeprav so prejeli certifikate.

1. Sodišče ne sme odločati po vsebini o zakonitosti odločbe o razporeditvi, če tožnik za varstvo svojih pravic ni sprožil predhodnega ugovornega postopka pri delodajalcu po določbi 72. člena ZDDO, ker po določbi 2. odst. 83. člena ZTPDR nima pravice do sodnega varstva. 2. Prva razporeditev delavca MNZ temelji na 91. členu Zakona o notranjih zadevah (Ur. l. SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Ur. l. RS, št. 19/91 in 4/92), druga oz. vse nadaljne razporeditve pa temeljijo na 6. in 30. členu ZDDO.

Predpogoj za sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu v upravnem organu, kjer se zahteva status višjega upravnega delavca, je imenovanje delavca v ta status; zato pri prenehanju delovnega razmerja delavca s tem statusom v upravnem organu ni potrebe po izdaji še posebnega akta o prenehanju tega statusa, ker mu ta preneha istočasno s prenehanjem delovnega razmerja.