5. člen ZDDO-F
V 8. členu se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo: “Delovno razmerje se lahko na podlagi prejšnjega odstavka sklene le, če opravljanja nalog državnega organa ni smotrno zagotoviti s spremembami akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, z razporejanjem delavcev iz drugega državnega organa, ali z odreditvijo dela delavcem na drugih delovnih mestih v istem ali drugem državnem organu. Delovno razmerje za določen čas, za čas trajanja funkcije ministra, lahko izjemoma sklene tudi delavec, ki v kabinetu ministra opravlja strokovno tehnične, specializirane oziroma najzahtevnejše pospeševalne in razvojne naloge uprave, vezane na ministrove funkcije vodenja ministrstva in usklajevanja strokovnih področij dela znotraj ministrstva. Delovno razmerje sklene brez javnega natečaja in ne glede na določbe akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest o predhodnem preizkusu usposobljenosti za delo, poskusnem delu in pogoju delovne dobe. Na predlog ministra določi vlada, najkasneje v 60 dneh od dneva nastopa svoje funkcije, kriterije zahtevnosti in število takih delovnih mest v kabinetu ministra. Delovno razmerje za določen čas iz prejšnjega odstavka sklene delavec s pogodbo o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati podatke o pogodbenih strankah, datumu nastopa dela, nazivu delovnega mesta, vrsti in opisu dela, delovnem razmerju s polnim ali krajšim delovnim časom in o drugih pravicah in obveznostih. V pogodbi o zaposlitvi za določen čas se lahko delavcu določi tudi pravica do prejemanja plače po prenehanju delovnega razmerja, če ne more najti zaposlitve, vendar največ za tri mesece.”
- UPRS Sodba in sklep U 291/2001Upravno sodišče RS · 2003
Z določilom 3. odstavka 14. člena ZFDO zakonodajalec ni izključil nujnosti izvedbe javnega razpisa tudi za ponujeno delo v času, ko funkcionar uveljavlja pravice po prenehanju funkcije. Smiselna razlaga in uporaba določil ZUP o obnovi kot izrednem pravnem sredstvu v konkretnem primeru zahteva upoštevanje koncepta pridobljenih pravic in načela sorazmernosti. Z vidika možnosti za pravna sredstva zoper nezakonite izbire oziroma imenovanja je namreč treba na obe fazi postopka gledati kot na celoto, kajti sicer ravno v primeru, ko izbirni postopek ni zakonit in ni bil izveden javni razpis, zoper napake v tej fazi postopka ne bi bilo učinkovitega pravnega sredstva.
- VSRS Sodba VIII Ips 74/2002Vrhovno sodišče RS · 2003
Določba 26. člena ZODPM, ki delavcem, ki so opravljali naloge v ukinjenem organu zagotavlja, da te naloge še naprej opravljajo v novem upravnem organu, že po sami naravi stvari ni mogoče razlagati, da ti delavci v novem upravnem organu nadaljujejo delo na podlagi že sklenjenega delovnega razmerja v ukinjenem upravnem organu. Zakon jim s tem le omogoča, da sklenejo delovno razmerje v novem upravnem organu brez ponovnega ugotavljanja, ali izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, ki sicer veljajo za sklenitev delovnega razmerja v upravnem organu.
- VSRS Sklep I Up 497/2001Vrhovno sodišče RS · 2002
Izpodbijana odločba je pomanjkljiva, saj iz nje ni razvidno, zakaj je tožena stranka (Vlada RS) ponovno imenovala tožnika (višjega upravnega delavca) in to v drugačen naziv, v katerega je bil imenovan že pred tem (v letu 1990), saj se vsebina njegovega dela, ki ga je prej opravljal in ga še vedno opravlja, ni v ničemer spremenila. Tako pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča presojo zakonitosti posamičnega akta.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 3. 2003Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba in sklep U 291/2001Upravno sodišče RS · 26. 3. 2003
Z določilom 3. odstavka 14. člena ZFDO zakonodajalec ni izključil nujnosti izvedbe javnega razpisa tudi za ponujeno delo v času, ko funkcionar uveljavlja pravice po prenehanju funkcije. Smiselna razlaga in uporaba določil ZUP o obnovi kot izrednem pravnem sredstvu v konkretnem primeru zahteva upoštevanje koncepta pridobljenih pravic in načela sorazmernosti. Z vidika možnosti za pravna sredstva zoper nezakonite izbire oziroma imenovanja je namreč treba na obe fazi postopka gledati kot na celoto, kajti sicer ravno v primeru, ko izbirni postopek ni zakonit in ni bil izveden javni razpis, zoper napake v tej fazi postopka ne bi bilo učinkovitega pravnega sredstva.
- VSRS Sodba VIII Ips 74/2002Vrhovno sodišče RS · 11. 3. 2003
Določba 26. člena ZODPM, ki delavcem, ki so opravljali naloge v ukinjenem organu zagotavlja, da te naloge še naprej opravljajo v novem upravnem organu, že po sami naravi stvari ni mogoče razlagati, da ti delavci v novem upravnem organu nadaljujejo delo na podlagi že sklenjenega delovnega razmerja v ukinjenem upravnem organu. Zakon jim s tem le omogoča, da sklenejo delovno razmerje v novem upravnem organu brez ponovnega ugotavljanja, ali izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, ki sicer veljajo za sklenitev delovnega razmerja v upravnem organu.
- VSRS Sklep I Up 497/2001Vrhovno sodišče RS · 4. 7. 2002
Izpodbijana odločba je pomanjkljiva, saj iz nje ni razvidno, zakaj je tožena stranka (Vlada RS) ponovno imenovala tožnika (višjega upravnega delavca) in to v drugačen naziv, v katerega je bil imenovan že pred tem (v letu 1990), saj se vsebina njegovega dela, ki ga je prej opravljal in ga še vedno opravlja, ni v ničemer spremenila. Tako pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča presojo zakonitosti posamičnega akta.
- VSRS Sklep I Up 244/2001Vrhovno sodišče RS · 15. 5. 2002
Izpodbijana odločba je pomanjkljiva, saj iz nje ni razvidno, zakaj je tožena stranka (Vlada RS) ponovno imenovala tožečo stranko (višjega upravnega delavca), in to v drugačen naziv, v katerega je bila tožeča stranka imenovana že pred tem (v letu 1990), saj se vsebina njenega dela, ki ga je prej opravljal in ga še vedno opravlja, ni v ničemer spremenila. Tako pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča presojo zakonitosti posamičnega akta.
- VSRS Sodba U 235/95Vrhovno sodišče RS · 12. 2. 1998
Pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča kontrolo, ali je bilo dejansko stanje sploh pravilno ugotovljeno in ali je bil na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis. Razrešitev višjega upravnega delavca še ne pomeni prenehanje njegovega delovnega razmerja, vendar s prenehanjem delovnega razmerja naziv ugasne.
- VSRS Sodba U 239/95Vrhovno sodišče RS · 4. 2. 1998
Okoliščina, da je zaradi spremenjenih zakonskih pristojnosti prevzelo dela enega ministrstva drugo ministrstvo in s tem tudi delavce, ki so na teh delih delali, sama po sebi še ni zakonski razlog za prenehanje delovnega razmerja tem delavcem. To je lahko le razlog za prerazporeditev teh delavcev, kar pa nima pravnega učinka za njihov naziv.
- VSRS Sodba U 1235/95Vrhovno sodišče RS · 3. 12. 1997
Predpogoj za sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu v upravnem organu, kjer se zahteva status višjega upravnega delavca, je imenovanje delavca v ta status; zato pri prenehanju delovnega razmerja delavca s tem statusom v upravnem organu ni potrebe po izdaji še posebnega akta o prenehanju tega statusa, ker mu ta preneha istočasno s prenehanjem delovnega razmerja.