12. člen ZDDO-F

23. člen se spremeni tako, da se glasi: “Organ, pristojen za imenovanje, razreši višjega upravnega delavca oziroma upravnega delavca: 1. ki pisno zaprosi za razrešitev ali za prenehanje delovnega razmerja; 2. ki mu preneha delovno razmerje po zakonu; 3. ki po delovnih in strokovnih kvalitetah ni več primeren za opravljanje dela. Šteje se, da višji upravni delavec oziroma upravni delavec po delovnih in strokovnih kvalitetah ni več primeren za opravljanje dela: – če nima znanj in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta; – če ne dosega pričakovanih rezultatov, ker ne opravlja s sistemizacijo ali z odredbo predstojnika naloženih nalog v določenih in dogovorjenih rokih oziroma naloženih nalog ne opravlja strokovno in kvalitetno; – če organizacijska enota, ki jo vodi ne opravlja z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest določenih nalog oziroma, če ne izvršuje pooblastil; – če zaradi neustreznega vodenja prihaja do nesoglasij med delavci, drugimi organizacijskimi enotami oziroma s predstojnikom. Dejstva iz prejšnjega odstavka ugotovi tričlanska komisija, ki jo imenuje predstojnik. Komisijo sestavljajo delavci istega ali s soglasjem predstojnika drugega organa, delavci tega organa, ki imajo najmanj enako stopnjo izobrazbe ter zasedajo najmanj enako zahtevno in po vsebini dela podobno delovno mesto, kot ga zaseda delavec, ki je v postopku. V postopku ugotavljanja dejstev iz prejšnjega odstavka se višjemu upravnemu delavcu oziroma upravnemu delavcu omogoči, da se izjasni o dejstvih ter, da si zagotovi obrambo. Predlog predstojnika za razrešitev višjega upravnega delavca na podlagi 3. točke prvega odstavka tega člena mora biti strokovno utemeljen, predlogu mora biti priloženo poročilo komisije. V odločbi o razrešitvi upravnega delavca morajo biti razlogi za razrešitev strokovno utemeljeni z ugotovitvami iz poročila komisije. Zoper odločbo o razrešitvi je dopusten upravni spor.”