12. člen ZDDO-F
23. člen se spremeni tako, da se glasi: “Organ, pristojen za imenovanje, razreši višjega upravnega delavca oziroma upravnega delavca: 1. ki pisno zaprosi za razrešitev ali za prenehanje delovnega razmerja; 2. ki mu preneha delovno razmerje po zakonu; 3. ki po delovnih in strokovnih kvalitetah ni več primeren za opravljanje dela. Šteje se, da višji upravni delavec oziroma upravni delavec po delovnih in strokovnih kvalitetah ni več primeren za opravljanje dela: – če nima znanj in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta; – če ne dosega pričakovanih rezultatov, ker ne opravlja s sistemizacijo ali z odredbo predstojnika naloženih nalog v določenih in dogovorjenih rokih oziroma naloženih nalog ne opravlja strokovno in kvalitetno; – če organizacijska enota, ki jo vodi ne opravlja z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest določenih nalog oziroma, če ne izvršuje pooblastil; – če zaradi neustreznega vodenja prihaja do nesoglasij med delavci, drugimi organizacijskimi enotami oziroma s predstojnikom. Dejstva iz prejšnjega odstavka ugotovi tričlanska komisija, ki jo imenuje predstojnik. Komisijo sestavljajo delavci istega ali s soglasjem predstojnika drugega organa, delavci tega organa, ki imajo najmanj enako stopnjo izobrazbe ter zasedajo najmanj enako zahtevno in po vsebini dela podobno delovno mesto, kot ga zaseda delavec, ki je v postopku. V postopku ugotavljanja dejstev iz prejšnjega odstavka se višjemu upravnemu delavcu oziroma upravnemu delavcu omogoči, da se izjasni o dejstvih ter, da si zagotovi obrambo. Predlog predstojnika za razrešitev višjega upravnega delavca na podlagi 3. točke prvega odstavka tega člena mora biti strokovno utemeljen, predlogu mora biti priloženo poročilo komisije. V odločbi o razrešitvi upravnega delavca morajo biti razlogi za razrešitev strokovno utemeljeni z ugotovitvami iz poročila komisije. Zoper odločbo o razrešitvi je dopusten upravni spor.”
- VDSS VDS sodba Pdp 47/2003Višje delovno in socialno sodišče · 2004
Opravljanja dežurstva in straže v Slovenski vojski ni mogoče šteti za nadurno delo. Prvenstveni namen izvajanja teh služb je preprečevanje izrednih in nepredvidljivih dogodkov in ustrezno ukrepanje, ko do njih pride. Le v primeru aktivnega ukrepanja ob izrednem in nepredvidenem dogodku gre za delo preko polnega delovnega časa.
- VDSS sodba in sklep Pdp 1696/2000Višje delovno in socialno sodišče · 2002
Delodajalec (tudi če gre za državni organ) je pri izbiri prijavljenih kandidatov povsem svoboden in lahko zakonito odloči (tudi po večkrat izvedenih razpisih), da na razpisano delovno mesto ne izbere nikogar, tudi če prijavljeni kandidat izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Ker delodajalec ravna zakonito, tudi če ne izbere nobenega kandidata, ne more biti odškodninsko odgovoren neizbranemu kandidatu za škodo, ki jo predstavlja razlika plače, ki bi jo kandidat prejel, če bi bil izbran na razpisano delovno mesto.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 12. 2004Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS VDS sodba Pdp 47/2003Višje delovno in socialno sodišče · 3. 12. 2004
Opravljanja dežurstva in straže v Slovenski vojski ni mogoče šteti za nadurno delo. Prvenstveni namen izvajanja teh služb je preprečevanje izrednih in nepredvidljivih dogodkov in ustrezno ukrepanje, ko do njih pride. Le v primeru aktivnega ukrepanja ob izrednem in nepredvidenem dogodku gre za delo preko polnega delovnega časa.
- VDSS sodba in sklep Pdp 1696/2000Višje delovno in socialno sodišče · 22. 11. 2002
Delodajalec (tudi če gre za državni organ) je pri izbiri prijavljenih kandidatov povsem svoboden in lahko zakonito odloči (tudi po večkrat izvedenih razpisih), da na razpisano delovno mesto ne izbere nikogar, tudi če prijavljeni kandidat izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Ker delodajalec ravna zakonito, tudi če ne izbere nobenega kandidata, ne more biti odškodninsko odgovoren neizbranemu kandidatu za škodo, ki jo predstavlja razlika plače, ki bi jo kandidat prejel, če bi bil izbran na razpisano delovno mesto.