11. člen ZPKri
(1)Zahteva iz prejšnjega člena mora vsebovati:
- osebne podatke upravičene osebe in podatke o razmerju iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona,
- označbo sodne, upravno kazenske ali druge odločbe, ki je bila podlaga za odvzem prostosti ali izvršitev smrtne kazni,
- opis ravnanja ter morebitno zakonsko označbo kaznivega dejanja ali prekrška, ki je podlaga za priznanje statusa bivšega političnega zapornika ali žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja po tem zakonu,
- čas dejanskega odvzema prostosti oziroma datum usmrtitve,
- čas ko bivši politični zapornik na prostosti, zaradi prejšnje obsodbe, oziroma odvzema prostosti, ni mogel dobiti zaposlitve ali mu je bilo onemogočeno opravljanje samostojne dejavnosti,
- obrazložitev zahteve.
(2)Zahteva mora vsebovati tudi izjavo o tem, ali in za kateri čas upravičena oseba uveljavlja pravico do odškodnine in vštetje tega časa v pokojninsko dobo, in o tem, da ji odškodnina ni bila izplačana po kakšnem drugem temelju.
(3)K zahtevi je potrebno priložiti ustrezno dokumentacijo – listinska dokazila, potrebna za dokazovanje odločilnih dejstev iz prvega odstavka tega člena.
(4)Če upravičena oseba ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo, niti je ne more dobiti od pristojnih organov in ustanov, lahko dejstva iz prvega odstavka tega člena dokazuje tudi z izjavami prič, danimi pred pristojnim okrožnim sodiščem.
- VSRS sodba II Ips 149/2014Vrhovno sodišče RS · 2016
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da ZPKri loči dve skupini upravičencev: ena je tista, ki uveljavi posebno, v tem zakonu določeno izredno pravno sredstvo, to je revizijo, in z njo uspe; druga pa tista, ki svojo pravico do odškodnine uveljavlja le na podlagi statusa političnega zapornika, ki ga pridobi po tem zakonu. Upravičenec v tej zadevi (oziroma tožnica zanj kot njegova dedinja) je dosegel priznanje statusa bivšega političnega zapornika, prejel za to ustrezno odškodnino in v postopku revizije dosegel spremembo prejšnje kazenske obsodilne sodbe v oprostilno. V celoti je torej izkoristil pravice, ki mu gredo po ZPKri, uveljavlja pa še pravico do povrnitve premoženjske škode po ZKP, tožnica pa do povrnitve nepremoženjske škode. Vrhovno sodišče za pravilno šteje argumentacijo sodišč, da v isti kazenski zadevi nadaljnje zahtevke upravičencev, ki so izkoristili pravico do odškodnine po določbah ZPKri, izključuje določilo drugega odstavka 35. člena ZPKri. Takšne argumentacije ne potrjuje le gramatikalna razlaga določbe, pač pa tudi teleološka in sistemska.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 1. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS sodba II Ips 149/2014Vrhovno sodišče RS · 21. 1. 2016
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da ZPKri loči dve skupini upravičencev: ena je tista, ki uveljavi posebno, v tem zakonu določeno izredno pravno sredstvo, to je revizijo, in z njo uspe; druga pa tista, ki svojo pravico do odškodnine uveljavlja le na podlagi statusa političnega zapornika, ki ga pridobi po tem zakonu. Upravičenec v tej zadevi (oziroma tožnica zanj kot njegova dedinja) je dosegel priznanje statusa bivšega političnega zapornika, prejel za to ustrezno odškodnino in v postopku revizije dosegel spremembo prejšnje kazenske obsodilne sodbe v oprostilno. V celoti je torej izkoristil pravice, ki mu gredo po ZPKri, uveljavlja pa še pravico do povrnitve premoženjske škode po ZKP, tožnica pa do povrnitve nepremoženjske škode. Vrhovno sodišče za pravilno šteje argumentacijo sodišč, da v isti kazenski zadevi nadaljnje zahtevke upravičencev, ki so izkoristili pravico do odškodnine po določbah ZPKri, izključuje določilo drugega odstavka 35. člena ZPKri. Takšne argumentacije ne potrjuje le gramatikalna razlaga določbe, pač pa tudi teleološka in sistemska.