95. člen ZOFVI

Sodišče je že v citirani sodbi zavzelo stališče, da ni razloga, da se ne bi upošteval kot pogoj, ki ga mora izpolnjevati učitelj petja, tudi univerzitetni študij jazz-petja, saj je glede na to, da v 28. členu Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole nikjer ne piše, da se jazz-petje ne bi moglo šteti v sklop pojma petja, tudi to petje zaobseženo v pojmu petja, kot je navedeno v 28. členu Pravilnika. Tožnica poučuje petje v Glasbeni šoli B. in če ne bi imela ustrezne smeri izobrazbe, ne samo da ne bi mogla napredovati, ampak tudi ne bi mogla zasedati svojega delovnega mesta.

Ni razloga, da se ne bi upošteval kot pogoj, ki ga mora izpolnjevati učitelj petja, tudi univerzitetni študij jazz-petja, saj je glede na to, da v 28. členu Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole nikjer ne piše, da se jazz-petje ne bi moglo šteti v sklop pojma petja, tudi to petje zaobseženo v pojmu petja, kot je navedeno v 28. členu Pravilnika. Pojem petje je širši pojem in nedvomno je tudi jazz-petje del petja. Razen tega je tožnica povsem razumno in prepričljivo pojasnila v svoji pripravljalni vlogi, da znanje „jazz petja“ vključuje tudi poznavanje tehničnih in muzikalnih prvin, razvoj glasbenega obsega, vokalizacijo, artikulacijo in podobno. Kdor teh prvin ne obvlada tudi ne more obvladati specializacije petja, to je jazz-petja. Iz navedenega razloga je tožena stranka napačno štela, da tožnica nima opravljenega ustreznega univerzitetnega študija smeri programa petja.

Pravno zmotne in v dejanskem pogledu neutemeljene so navedbe v izpodbijani odločbi, da tožnica ni predložila dokazila o končanem univerzitetnem študijskem programu skladno z 2. odstavkom 95. člena ZOFVI. Tožnica je v tujini, in sicer v Republiki Avstriji, nedvomno pridobila univerzitetno izobrazbo in dosegla naslov magistra umetnosti, tako pridobljen in priznan naslov pa je bil nostrificiran z dokončno in pravnomočno odločbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki ima dokazno moč in veljavo javne listine.

10% zaostajanje pri plači zaradi neustrezne smeri izobrazbe ne pomeni neustavnega posega v tožnikov položaj.

Med strokovnimi delavci, ki lahko napredujejo v naziv svetnik, zakon (ZOFVI), ki taksativno navaja, kdo lahko napreduje v ta naziv, ne navaja korepetitorja, kar pomeni, da je zakon za korepetitorje izključil možnost napredovanja v ta naziv.

146. čl. ZOFVI je omogočil nadaljnje opravljanje vzgojno - izobraževalnega dela učiteljem, ki niso izpolnjevali pogojev strokovne izobrazbe po 95. čl. ZOFVI (so pa te pogoje izpolnjevali glede na prej veljavne predpise). Citirani člen pa ne predstavlja pravne podlage za sklenitev novih delovnih razmerij teh delavcev za delovno mesto strokovnih delavcev, za katere je bilo zahtevana višja stopnja strokovne izobrazbe od tiste, ki so jo dejansko imeli.