20. člen ZZK

Predlog se zavrne.

Odločitev nižjih sodišč, da tožnikov odvetnik ni storil strokovne napake, je materialnopravno pravilna. Revizija se zavzema za nedopustno retroaktivno uporabo Načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012. Za konkretno presojo je ključno, da je bila v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ prevladujoča sodna praksa, po kateri je moral A. A. kot predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku.

Podana je nesklepčnost tožbe, saj gre za popolno neskladje med trditveno podlago in tožbenim zahtevkom, ki bi se moral glasiti na zemljiškoknjižni izbris neveljavne vknjižbe zastavne pravice ter prepovedi odtujitve in obremenitve. Pomanjkljiva je tudi sama trditvena podlaga, saj manjka zatrjevanje odločilnega dejstva, ki bi preprečilo upoštevanje načela zaupanja v zemljiško knjigo, to je trditve o neupoštevnosti oziroma nedobrovernosti tožene stranke pri sklepanju pogodbe o zastavi nepremičnine.

V skladu s 1. odst. 64. člena takrat veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ 6/80) se hipoteka na podlagi pravnega posla pridobi z vpisom v javno knjigo. S tem v zvezi pa je materialnopravno zmotno izhodišče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka hipoteko pridobila že z vpisom zaznambe vrstnega reda dne 24.10.1991, to je pred uveljavitvijo ZDen. Sodišče prve stopnje je namreč učinek zaznambe vrstnega reda neutemeljeno razlagalo z učinkom predznambe zastavne pravice.

Tožnica je dokazala verjetnost denarne terjatve, saj je delavec, ki poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neizpolnjevanja delodajalčevih obveznosti, upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov po 109. členu ZDR/2002 in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Začasna odredba, s katero naj bi sodišče toženi stranki prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ni dopustna. Po Zakonu o zemljiški knjigi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice, opredeljene v 10. členu zakona, med katerimi tudi lastninska pravica in se ta pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. Ker tožena stranka še ni vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica na sporni parceli, ji ni mogoče z izdajo začasne odredbe prepovedovati razpolaganje s to parcelo.

Sklep o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki notarskega zapisa, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, je sklep o zavarovanju (in ne zemljiškoknjižni sklep). Zastavna pravica in s tem ločitvena pravica, upoštevna v postopku prisilne poravnave, nastane šele z vknjižbo, ne pa že s sklenitvijo sporazuma v obliki notarskega zapisa. Predlog za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa mora sodišče zavrniti, če se je pred izdajo sklepa o zavarovanju začel proti dolžniku postopek prisilne poravnave, tudi če je bil vložen že pred začetkom postopka prisilne poravnave.

Pravni posel, ki ga sklene omejeno pravno sposobna oseba ni ničen ampak je izpodbojen. Če na podlagi naznanilnega lista izdani sklep o poočitbi spremembe mejne črte ni bil izveden v zemljiški knjigi, to še ne pomeni, da ga ni mogoče upoštevati oz. mu odreči veljavnosti. Sam akt vpisa je namenjen predvsem strankama, ki pa sta bili kot stranki postopka s tem seznanjeni.

Tožnik, ki bi po določilu 33. člena ZTLR pridobil stvarnopravno pravico na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, pa mu prvotožena prodajalka ni omogočila vknjižbe (čeprav bi jo morala), ker je v zemljiški knjigi še vedno vpisan drugotoženec, lahko toži slednjega na izstavitev zemljiškoknjižne listine.

Sodišče prve stopnje bi moralo vloženo tožbo zavreči, saj ne gre za lastninsko tožbo, ker tožeča stranka še ni lastnik nepremičnine - stanovanja v nedograjeni stanovanjski stavbi, saj se lastninska pravica iz pravnega posla pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Tožbe ni zavrglo niti pritožbeno sodišče, ker bi to pomenilo reformatio in peius (oziroma spremembo na slabše), kar prepoveduje določilo 374. člena ZPP. Z dnem začetka stečaja se vse nedenarne terjatve - tudi izročitev določene stvari, spremenijo v denarne terjatve skladno z 2.odst. 112. člena ZPPSL. Terjatev, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, je možno uveljaviti le s pravočasno prijavo. Za tako terjatev ni možno vlagati tožbe, saj zanjo stranka nima pravnega interesa, ker je ni mogoče izvršiti glede na določilo 111. člena ZPPSL, ki prepoveduje izvršbo in zavarovanje glede terjatev s statusom upniške terjatve. Po prodajni pogodbi bi tožnica lahko sama predlagala vpis v zemljiško knjigo vse do začetka stečaja - 3.odst 111. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Zaradi skupnega ekonomskega namena obeh poslov (prodajne pogodbe ter pobota terjatev) in zaradi okoliščine, da je dogovor o

Pri izročitvi nepremičnine kot stvarnega vložka je potrebno upoštevati tudi predpise o vpisu v zemljiško knjigo. To pomeni, da je treba šteti, da je izročitev nepremičnine opravljena, ko družba na temelju ustrezne listine (intabulacijske klavzule) pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo.

Vpis lastninske pravice ni vpis pravnega dejstva, zato se z zaznambo ta vpis ne more opraviti. Izpisek iz sodnega registra ni listina, primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.