136. člen ZZK
Sedanji imetnik pravice, ki ne more izkazati svoje pravice z listinami, ki jih ta zakon predpisuje za vknjižbo zaradi neskladnosti s podatki, vpisanimi v zemljiški knjigi, lahko predlaga, da se za vpis njegove pravice smiselno uporabijo določbe od 109. do 123. člena tega zakona. Ne glede na prvi odstavek tega člena sodišče dovoli vpis pravice, ki jo je sedanji imetnik pravice pridobil s pravnim poslom od knjižnega predhodnika in je edina ovira za njen vpis dejstvo, da na pogodbi niso overjeni podpisi po določbi 22. člena tega zakona, če ugotovi, da overitev ni možna, da ni razloga za dvom o pristnosti podpisov, ter da je predložen dokaz, da je bila pogodba predložena davčnemu organu. Predlog za vpis iz prvega in drugega odstavka tega člena je mogoče vložiti le v roku iz 134. člena tega zakona.
- VSL sklep I Cp 1072/2008Višje sodišče v Ljubljani · 2008
Drži, na kar opozarja pritožnica, da pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 17. 12. 1993, na podlagi katere zahteva vpis lastninske pravice, v času sklenitve po tedaj veljavnih predpisih ni izpolnjevala pogojev za vpis, zaradi odsotnosti zemljiškoknjižnega dovolila. Tudi na podlagi sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, od tu ZZK-1) se vknjižba pravice dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (1. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1), enako določa tudi tudi Stvarnopravni zakonik (od tu SPZ) v 2. odst. 49. člena, ki je začel veljati 1. 1. 2003. Pogoji za vpis v zemljiško knjigo so se v vmesnem času res delno spremenili, in sicer z uveljavitvijo Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95, od tu ZZK). Vknjižba se je po določbah 21. in 22. člena ZZK lahko opravila tudi na podlagi zasebne listine, ki je morala vsebovati veljavni pravni temelj in na kateri je moral biti overjen podpis osebe, katere pravica se omejuje, obremenjuje ali preneha. Upoštevajoč prehodno določbo člena 136. ZZK je to lahko veljalo tudi za listine, izdane pred uveljavitvijo ZZK. Glede na to bi z uveljavitvijo ZZK res odpade
- VSL sklep I Cp 124/2001Višje sodišče v Ljubljani · 2001
Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa in podatkov spisa namreč izhaja, da v obravnavanem primeru neoveritev podpisov ni edina ovira za predlagani vpis v zemljiško knjigo. Bistvena ovira za vpis je v okoliščini, da so s trenutkom izročiteljičine smrti (6.12.1995) postali lastniki nepremičnin, glede katerih se predlaga vpis, njeni zakoniti dediči (36. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, 123. in 132. člen ZD), kar je bilo tudi pravnomočno ugotovljeno s sklepom o dedovanju, že pred vložitvijo predlagateljevega predloga za vpis v zemljiško knjigo.
- VSL sklep II Cp 1437/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2001
V primeru izvirne pridobitve lastninske pravice (v obravnavani zadevi: priposestvovanja) je zasebna listina, ki vsebuje veljaven pravni temelj (v smislu določbe 21. člena ZZK) izrecna izjava zemljiškoknjižnega lastnika, z notarsko overjenim podpisom (določba 22. člena ZZK), da priznava nastop pravne posledice, torej izvirno pridobitve lastninske pravice. Ker zemljiškoknjižno sodišče v resničnost vsebine listine oz. izjave zemljiškoknjižne lastnice o priposestvovanju ni podvomilo, je utemeljenost zahtevka za vpis izhajala že iz predlogu priložene listine (pogodbe) ter so bili ob vložitvi predloga izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 3. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Cp 1072/2008Višje sodišče v Ljubljani · 19. 3. 2008
Drži, na kar opozarja pritožnica, da pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 17. 12. 1993, na podlagi katere zahteva vpis lastninske pravice, v času sklenitve po tedaj veljavnih predpisih ni izpolnjevala pogojev za vpis, zaradi odsotnosti zemljiškoknjižnega dovolila. Tudi na podlagi sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, od tu ZZK-1) se vknjižba pravice dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (1. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1), enako določa tudi tudi Stvarnopravni zakonik (od tu SPZ) v 2. odst. 49. člena, ki je začel veljati 1. 1. 2003. Pogoji za vpis v zemljiško knjigo so se v vmesnem času res delno spremenili, in sicer z uveljavitvijo Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95, od tu ZZK). Vknjižba se je po določbah 21. in 22. člena ZZK lahko opravila tudi na podlagi zasebne listine, ki je morala vsebovati veljavni pravni temelj in na kateri je moral biti overjen podpis osebe, katere pravica se omejuje, obremenjuje ali preneha. Upoštevajoč prehodno določbo člena 136. ZZK je to lahko veljalo tudi za listine, izdane pred uveljavitvijo ZZK. Glede na to bi z uveljavitvijo ZZK res odpade
- VSL sklep I Cp 124/2001Višje sodišče v Ljubljani · 23. 5. 2001
Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa in podatkov spisa namreč izhaja, da v obravnavanem primeru neoveritev podpisov ni edina ovira za predlagani vpis v zemljiško knjigo. Bistvena ovira za vpis je v okoliščini, da so s trenutkom izročiteljičine smrti (6.12.1995) postali lastniki nepremičnin, glede katerih se predlaga vpis, njeni zakoniti dediči (36. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, 123. in 132. člen ZD), kar je bilo tudi pravnomočno ugotovljeno s sklepom o dedovanju, že pred vložitvijo predlagateljevega predloga za vpis v zemljiško knjigo.
- VSL sklep II Cp 1437/2000Višje sodišče v Ljubljani · 14. 2. 2001
V primeru izvirne pridobitve lastninske pravice (v obravnavani zadevi: priposestvovanja) je zasebna listina, ki vsebuje veljaven pravni temelj (v smislu določbe 21. člena ZZK) izrecna izjava zemljiškoknjižnega lastnika, z notarsko overjenim podpisom (določba 22. člena ZZK), da priznava nastop pravne posledice, torej izvirno pridobitve lastninske pravice. Ker zemljiškoknjižno sodišče v resničnost vsebine listine oz. izjave zemljiškoknjižne lastnice o priposestvovanju ni podvomilo, je utemeljenost zahtevka za vpis izhajala že iz predlogu priložene listine (pogodbe) ter so bili ob vložitvi predloga izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.