536. člen ZKP
(1)Oseba, ki je bila izročena Republiki Sloveniji, se ne sme kazensko preganjati, jo obsoditi ali pripreti, da bi izvršili obsodbo ali priporni nalog za katerokoli drugo kaznivo dejanje, storjeno pred njeno izročitvijo, niti se je ne sme izročiti ali predati drugi državi brez soglasja države, ki je osebo izročila. Predlog za podajo prošnje za izdajo soglasja za pregon za druga kazniva dejanja oziroma za izvršitev kazni ali izročitev ali predajo tretji državi poda pristojno sodišče, pred katerim teče postopek oziroma je zadolženo za izvršitev kazni. Predlogu morajo biti priložene listine iz 523. člena tega zakona.
(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme oseba kazensko preganjati oziroma se sme zoper njo izvršiti kazen tudi za druga kazniva dejanja, storjena pred izročitvijo, če:
1.oseba, ki je imela možnost oditi z ozemlja Republike Slovenije, tega ne stori v petinštiridesetih dneh po svoji dokončni izpustitvi ali se v Republiko Slovenijo po odhodu znova vrne;
2.je za drugo dejanje, ki ga je oseba storila pred izročitvijo, predpisana le denarna kazen;
3.se je oseba pred izročitvijo izrecno odpovedala načelu specialnosti;
4.država, ki je osebo izročila, soglaša s pregonom, izvršitvijo kazni ali izročitvijo tretji državi, zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je oseba storila pred izročitvijo.
(3)Če je bila taka oseba pravnomočno obsojena od domačega sodišča tudi za druga pred izročitvijo storjena kazniva dejanja, za katera izročitev ni bila dovoljena, se smiselno uporabijo določbe 407. člena tega zakona.
(4)Če je izročitev dovoljena z določenimi pogoji glede vrste ali višine kazni, ki se sme izreči oziroma izvršiti, in s temi pogoji sprejeta, je sodišče pri izrekanju kazni vezano na te pogoje. Če pa gre za izvršitev že izrečene kazni, spremeni sodišče, ki je sodilo na zadnji stopnji, sodbo in prilagodi izrečeno kazen pogojem izročitve.
(5)Če je bila izročena oseba v tuji državi priprta zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila izročena, se ji čas, ki ga je prebila v priporu, všteje v kazen.
- VSL Sodba II Kp 41558/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno, če pa je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno na območju raznih sodišč ali na meji teh območij ali če je negotovo, na katerem območju je bilo storjeno ali poskušeno, pa je pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek, če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka. Obtožencema se očita kaznivo dejanje goljufije v sostorilstvu po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, storjenim na škodo družbe B. d.o.o. (sedaj C. d.o.o.) iz Ljubljane. Glede na zagroženo kazen za obravnavano kaznivo dejanje je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, upoštevaje kraj storitve kaznivega dejanja (Ljubljana) pa je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, zato je v tej kazenski zadevi sodilo stvarno in krajevno pristojno sodišče. Obtoženčeva zagovornica je pri sodišču prve stopnje sicer predlagala združitev tega kazenskega postopka s kazenskim postopkom, ki je zoper obtoženega A. A. tekel pred Okrožnim sodiščem v Mariboru I K 68322/2010, vendar je sodišče njen predlog s
- VSRS Sodba I Ips 55050/2010-79Vrhovno sodišče RS · 2011
Za presojo vprašanja, ali je sodišče zoper obsojenca smelo izvesti kazenski postopek, je odločilen obstoj soglasja pristojnih pravosodnih in sodnih organov tuje države, ne pa tudi presoja zakonitosti postopka, na podlagi katerega je bil obsojenec v tej državi prijet in predan slovenskim organom pregona.
- VSC sodba II Kp 55050/2010Višje sodišče v Celju · 2011
Za presojo vprašanja, ali je sodišče zoper obsojenca smelo izvesti kazenski postopek tudi zaradi obravnavanih kaznivih dejanj, je odločilen obstoj soglasja pristojnih pravosodnih organov Nemčije, ne pa tudi presoja zakonitosti postopka, na podlagi katerega je bil obsojenec v Nemčiji prijet in predan slovenskim organom pregona.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 7. 6. 2013 · trenutno
- 26. 4. 2012 – 6. 6. 2013
- 21. 11. 2011 – 25. 4. 2012
- 24. 12. 1994 – 20. 11. 2011
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 6. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Kp 41558/2010Višje sodišče v Ljubljani · 10. 6. 2020
Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno, če pa je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno na območju raznih sodišč ali na meji teh območij ali če je negotovo, na katerem območju je bilo storjeno ali poskušeno, pa je pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek, če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka. Obtožencema se očita kaznivo dejanje goljufije v sostorilstvu po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, storjenim na škodo družbe B. d.o.o. (sedaj C. d.o.o.) iz Ljubljane. Glede na zagroženo kazen za obravnavano kaznivo dejanje je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, upoštevaje kraj storitve kaznivega dejanja (Ljubljana) pa je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, zato je v tej kazenski zadevi sodilo stvarno in krajevno pristojno sodišče. Obtoženčeva zagovornica je pri sodišču prve stopnje sicer predlagala združitev tega kazenskega postopka s kazenskim postopkom, ki je zoper obtoženega A. A. tekel pred Okrožnim sodiščem v Mariboru I K 68322/2010, vendar je sodišče njen predlog s
- VSRS Sodba I Ips 55050/2010-79Vrhovno sodišče RS · 1. 12. 2011besedilo 2011–2012
Za presojo vprašanja, ali je sodišče zoper obsojenca smelo izvesti kazenski postopek, je odločilen obstoj soglasja pristojnih pravosodnih in sodnih organov tuje države, ne pa tudi presoja zakonitosti postopka, na podlagi katerega je bil obsojenec v tej državi prijet in predan slovenskim organom pregona.
- VSC sodba II Kp 55050/2010Višje sodišče v Celju · 19. 4. 2011besedilo 1994–2011
Za presojo vprašanja, ali je sodišče zoper obsojenca smelo izvesti kazenski postopek tudi zaradi obravnavanih kaznivih dejanj, je odločilen obstoj soglasja pristojnih pravosodnih organov Nemčije, ne pa tudi presoja zakonitosti postopka, na podlagi katerega je bil obsojenec v Nemčiji prijet in predan slovenskim organom pregona.
- VSRS Sodba I Ips 308/2009Vrhovno sodišče RS · 16. 9. 2010besedilo 1994–2011
Storilec kaznivega dejanja pranja denarja je lahko tudi oseba, ki je storila predhodno kaznivo dejanje oziroma bila pri tem udeležena (tako imenovana dvojna kaznivost storilca in udeleženca predhodnih kaznivih dejanj tudi za pranje denarja).
- VSRS Sodba I Ips 57/2007Vrhovno sodišče RS · 28. 2. 2008besedilo 1994–2011
Vsakdo ima pravico, da mu sodi nepristranski sodnik, vendar pa zakon zahteva, da to svojo pravico pravočasno uveljavi - izločitev sodnika mora zahtevati v zakonskem roku.
- VSRS Sodba I Ips 232/2003Vrhovno sodišče RS · 4. 9. 2003besedilo 1994–2011
Zatrjevanje, da naj bi prav možnost obdolženčeve zaposlitve in brezplačnega najema stanovanja v Republiki Sloveniji kljub vsem ostalim ugotovljenim okoliščinam, izključevali obstoj pripornega razloga begosumnosti, pomeni uveljavljanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP). Za ekstradicijski pripor ne veljajo določbe rednega postopka o trajanju pripora, podaljševanju pripora in dvomesečnem preizkusu. Trajanje pripora na največ 6 mesecev pred vložitvijo obtožnega akta (20. člen Ustave, 205.člen ZKP) je omejeno le na primere, ko zoper nekoga teče kazenski postopek pred domačim sodiščem.
- VSRS Sklep I Ips 354/2001Vrhovno sodišče RS · 6. 12. 2001besedilo 1994–2011
Ker postopek za izročitev obdolženega ali obsojenega tujca, urejen v členih od 521 do 537 ZKP, ni kazenski postopek, zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočni sklep o zavrženju zahteve za obnovo tega postopka, ni dovoljena (1. odstavek 420. člena v zvezi z 2. odstavkom 423. člena ZKP).