411. člen ZKP

Neutemeljena je pritožba tudi, ko trdi, da lahko oškodovanec zahteva obnovo postopka in se pri tem sklicuje na prvi odstavek 411. člena ZKP, pri čemer je že sodišče prve stopnje v sklepu pravilno obrazložilo, da se obnova postopka lahko zahteva, če je bil kazenski postopek končan s pravnomočno sodbo (prvi odstavek 410. člena ZKP), kar pa v obravnavani zadevi ni primer, ter da tudi če bi A. A. bil oškodovanec, obnove postopka ne bi mogel zahtevati, saj se obnova postopka lahko zahteva le v korist obsojenca, ne pa v njegovo škodo.

Stopnja formalnega preizkusa je nujno odvisna od kompleksnosti vsake posamezne zadeve - bolj kot je bilo ugotavljanje dejanskega stanja v kazenskem postopku zapleteno, specifično ali obširno, sorazmerno bolj bo poglobljen tudi formalni preizkus. Temu botruje predvsem dejstvo, da formalna presoja ni namenjena zgolj ugotavljanju, ali gre za določena nova dejstva in dokaze, ki bi utegnila biti na splošno obsojencu v korist - kot že opredeljeno uvodoma, je pravni standard za dopustitev obnove postavljen višje: nova dejstva ali novi dokazi morajo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi utegniti povzročiti oprostitev obsojenega ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu. Glede na to, da je šlo v konkretni zadevi za indično sodbo, številna pravno odločilna dejstva pa so se ugotavljala na podlagi več dejstvenih sklopov in okoliščin z različnimi in številnimi dokazi, pritožbeni senat ocenjuje ugotavljanje konkretnega dejanskega stanja kot kompleksno in zahtevno.

Državni tožilec je po smrti "obsojenca" upravičen vložiti zahtevo za spremembo pravnomočne odločbe - "priglasitve okrajnega ljudskega odbora", na podlagi katerega je bilo po 28. členu ZKIK osebi odvzeto premoženje.

Formalni preizkus zahteve za obnovo ne zajema vsebinskega presojanja dejstev in dokazov, navedenih v zahtevi. Po prvem odstavku 414. člena ZKP ravna sodišče samo, kadar zahteve za obnovo ne zavrže v skladu s prvim odstavkom 413. člena ZKP.

Ker analogije v kazenskem postopku ni mogoče uporabiti takrat, ko jo že sam zakon izključuje s taksativnim naštevanjem, je ravnalo sodišče prve stopnje pravilno, ko je kot nedovoljeno zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, saj jo je vložil nečak pokojnega upravičenca, ki ne spada v krog oseb, navedenih v 1. odst. 411. čl. ZKP. Pritožbo njegovega pooblaščenca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.

Snaha pokojnega obsojenca ni oseba iz II. odst. 367. čl. ZKP ki sme zahtevati obnovo postopka.